Slovenija lani 10. najbolj motorizirana članica EU

V EU je število registriranih osebnih avtomobilov lani preseglo 256 milijonov. Več kot polovica vseh avtomobilov je odpadla na Nemčijo, Francijo in Italijo. Največ avtomobilov na 1000 prebivalcev je bilo v Italiji, najmanj pa v Latviji. Slovenija je bila po tem kriteriju 10. najbolj motorizirana članica EU in s tem nad evropskim povprečjem.

Slovenija lani 10. najbolj motorizirana članica EU

Število registriranih avtomobilov v EU vztrajno raste. Po podatkih, ki jih je ta teden objavil evropski statistični urad Eurostat, je bilo lani z 256,1 milijona za 6,5 odstotka večje kot v 2018.

Daleč največji avtomobilski trgi so bili nemški s skoraj 49,1 milijona registriranih osebnih avtomobilov, italijanski s 40,9 milijona in francoski z blizu 39,3 milijona osebnih avtomobilov. Skupaj so ti trije trgi predstavljali več kot polovico vseh registriranih avtomobilov v uniji. Dvomestno število avtomobilov v milijonih so našteli še v Španiji (skoraj 26,8 milijona) in na Poljskem (blizu 21,8 milijona).

Najvišjo rast števila novih avtomobilov v obdobju od 2018 do 2023 so pričakovano zabeležili na manj razvitih avtomobilskih trgih srednje, vzhodne in južne Evrope. Tako je s 26-odstotno rastjo prednjačila Romunija, sledile pa so Litva (19 odstotkov), Estonija (16 odstotkov), Hrvaška (15 odstotkov), Madžarska, Slovaška in Ciper (po 14 odstotkov), Češka (13 odstotkov) ter Grčija in Portugalska (po 11 odstotkov).

Po drugi strani je bila rast najnižja na zrelih trgih zahodne in severne Evrope, kjer z redkimi izjemami ni dosegala povprečja EU.

V Sloveniji se je število registriranih osebnih avtomobilov med 2018 in 2023 povečalo za 7,6 odstotka na nekaj več kot 1,2 milijona. Rast je bila torej le nekoliko nadpovprečna.

Najbolj motorizirana članica EU je bila lani Italija. V zahodni slovenski sosedi je bilo tako 694 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. Zunaj EU, a znotraj Evropskega gospodarskega prostora, je Italijo prehitela le alpska kneževina Lihtenštajn s 774 avtomobili na 1000 prebivalcev.

Italiji so v prvi peterici EU sledili Luksemburg (675), Ciper (665), Finska (664) in Estonija (630 avtomobilov na 1000 prebivalcev). Vmes se je s 642 avtomobili na 1000 prebivalcev vrinila še Islandija. Od ostalih večjih trgov je bila na šestem mestu v EU najvišje uvrščena Poljska s 601 avtomobilom na 1000 prebivalcev.

V Nemčiji je bilo npr. število avtomobilov na 1000 prebivalcev pri 588, v Franciji pa 578. Med ti dve veliki evropski državi se je uvrstila Slovenija, ki je s 579 avtomobili na 1000 prebivalcev zasedala 10. mesto v EU.

Povprečje EU je bilo sicer pri 571 avtomobilih na 1000 prebivalcev, nad njim pa so se poleg že omenjenih držav znašle še Češka, Litva in Malta. Na dnu lestvice so bile medtem Latvija (418), Romunija (425), Madžarska (435), Irska (453) in Bolgarija s 466 avtomobili na 1000 prebivalcev.

Najsodobnejši vozni park so imeli glede na delež avtomobilov, mlajših od dveh let, v Luksemburgu. Tam je bilo namreč med vsemi registriranimi 18,9 odstotka avtomobilov v tej starostni skupini. Sledile so Nemčija (14,8 odstotka), Švedska (14,2 odstotka), Belgija (13,7 odstotka), Irska (12,8 odstotka), Avstrija (12,6 odstotka) in Nizozemska (12,2 odstotka).

Najmanj avtomobilov z nedavnim rokom izdelave je bilo medtem v Romuniji (3,3 odstotka). Sledili so Ciper (4,2 odstotka), Latvija (4,4 odstotka), Litva (4,5 odstotka), Finska (4,7 odstotka) in Malta (5,4 odstotka).

V Sloveniji je bil delež avtomobilov, mlajših od dveh let, lani pri 6,5 odstotka. S tem je bila Slovenija na 16. mestu med članicami EU, tik za Španijo in Hrvaško ter rahlo pred Madžarsko in Poljsko. Nižji delež teh najmlajših avtomobilov od 10 odstotkov je bil še v Estoniji, Italiji, Franciji, na Češkem in Portugalskem.

Po drugi strani je bile najvišji delež avtomobilov, starejših od 20 let, v Romuniji (okoli 33 odstotkov), na Finskem in v Estoniji (približno 32 odstotkov), na Poljskem (skoraj 30 odstotkov), Portugalskem (okoli 27 odstotkov odstotka), Malti (nekaj nad 26 odstotkov) ter v Litvi (skoraj 26 odstotkov).

V Sloveniji je bil ta delež pri nekaj več kot 10 odstotkih, podobno kot v Franciji in na Švedskem. Najnižji, z okoli petimi odstotki, je bil ta delež na Danskem in v Luksemburgu.

 

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0