Tržni inšpektorat opozarja na pasti pri nakupu rabljenih avtomobilov

Vprašanja se po navedbah inšpektorata nanašajo na napake, ki so po po mnenju potrošnikov razlog za uveljavljanje pravic iz naslova neskladnosti vozila, pri čemer pa kupci pozabijo na dejstvo, da je vozilo na primer staro deset ali več let in ima prevoženih preko 200.000 kilometrov. Vsaka napaka pri rabljenem vozilu še ne pomeni avtomatično tudi neskladnosti blaga, navajajo.

Ob tem zagotavljajo, da bi lahko potrošniki določene lastnosti vozila in napake, kot so nedelovanje klimatske naprave, nezaklepanje posameznih vrat, nedelovanje pomične strehe, obrabljenost pnevmatik in drugo, odkrili s skrbnim pregledom in preskusom vozila že pred nakupom.

"Prodajalec namreč ne odgovarja za napake, ki nastanejo pri običajni rabi stvari ali so nastale zaradi pomanjkanja lastnosti ter odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjeno oziroma predpisane, če so bile te ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane," opozarjajo.

Med napake, ki kupcu niso mogle ostati neznane, se po njihovih navedbah šteje tiste, ki bi jih skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica ter stroke kot kupec lahko opazil pri pregledu stvari. Podobno skrbnost pregleda blaga s strani potrošnika zahteva tudi evropska zakonodaja s področja varstva potrošnikov.

V izogib takšnim situacijam na inšpektoratu torej potrošnikom svetujejo, da rabljeno vozilo pred nakupom skrbno pregledajo, pri tem pa morajo biti še posebej pozorni na listine, kot so servisna knjižica, homologacijska listina in prometno dovoljenje.

Iz homologacijske listine oziroma potrdila o skladnosti je med drugim razvidno, ali ga je izdal pooblaščeni zastopnik za to znamko vozil v Sloveniji ali pa tehnična služba kot strokovni organ v postopku posamične odobritve vozila pri posamičnem uvozu vozila iz tujine.

Pomembna podatka sta tudi datum prve registracije vozila in datum prve registracije v Sloveniji. Če datuma nista enaka, pomeni, da je bilo vozilo najprej registrirano v tujini, pri čemer so to običajno vozila raznih družb za izposojo vozil ali lizing podjetij.

Med bistvenimi dokumenti inšpektorji izpostavljajo tudi servisno knjižico, iz katere je razvidno, v kakšnem časovnem intervalu so se servisi opravljali in pri koliko prevoženih kilometrih.

"Na podlagi prijav ugotavljamo, da trgovci kupcem obljubljajo, da ima vozilo servisno knjižico, ki pa jo prejšnji lastnik še ni izročil. Po izvedenem nakupu pa servisne knjižice prodajalci z različnimi izgovori ne dostavijo, ker ne obstaja," opozarjajo.

Ob tem izpostavljajo, da veliko potrošnikov šele po nakupu rabljeno vozilo odpelje na pregled na pooblaščeni servis, kjer ugotovijo, da je bilo vozilo poškodovano ali da drugi elementi niso brezhibni, čeprav je trgovec obljubljal ravno nasprotno. V tej luči svetujejo tak pregled že pred nakupom.

Prav tako se jim zdi na inšpektoratu pred nakupom smiselno oceniti, ali stanje vozila in vitalnih delov ustreza stanju števca prevoženih kilometrov. Pooblaščeni servisi nekaterih blagovnih znamk vozil imajo vpogled v servisne posege za vsa vozila, servisirana v EU, so opozorili.

Če je vozilo starejše od štirih let, lahko kupci podatke o številu lastnikov v Sloveniji in stanju števca prevoženih kilometrov pri zadnjem opravljenem tehničnem pregledu vozila pridobijo tudi na podlagi zadnjega prometnega dovoljenje preko portala e-uprave. Če je bilo vozilo na tehničnem pregledu v Sloveniji, pa lahko podatke o tem na podlagi številke šasije vozila pridobijo tudi na spletni strani Avtolog.

Podatke o zgodovini vozila, ki je zabeležena v raznih evidencah, pa je mogoče proti plačilu pridobiti tudi na spletni straneh autoDNA, Eurotax in tudi drugih.