Koprski župan Aleš Bržan pričakuje jasno začrtane roke za povezavo vodovodov (intervju)

Koprski župan Aleš Bržan pričakuje od države, da bodo ukrepi za zagotovitev oskrbe Istre z vodo in izvedbeni roki začrtani v marcu.

Koprski župan Aleš Bržan pričakuje jasno začrtane roke za povezavo vodovodov (intervju)

S tem že zamujajo, kar ga skrbi. Kot je še dejal v pogovoru za STA, bi bilo treba pred gradnjo novih stanovanjskih sosesk aktivirati stavbna zemljišča na podeželju. Ocenil je tudi, da vodenje kulturnih zavodov šepa.

Koper je na tablah označen kot pristaniško in univerzitetno mesto. Če bi se razvijal po Bržanovih željah in bi ga moral označiti s samo enim izrazom, bi na tablo napisal "bivanju prijetno mesto", je v pogovoru dejal župan, ki so mu volivci na lanskih lokalnih volitvah namenili drugi mandat.

V občini je po njegovem prepričanju še naprej mogoče razvijati različne dejavnosti, saj je površina tako velika, da so na primer turizem, industrija in pristanišče združljivi in se ne more zgoditi, da bi se morali odločati med enim ali drugim. Želi pa si, da bi poleg transportno-logistične dejavnosti, ki je zdaj najpomembnejša, dobile večjo veljavo storitvene dejavnosti, ki temeljijo na znanju.

Prostorski razvoj bo po Bržanovih besedah potekal v skladu z načrtom, ki ni povsem plod njegovega videnja, ampak je nadgradnja tega na podlagi strokovnih usmeritev. Kot primer je navedel, da si je sam predstavljal poslovno cono in javne storitve v Gračiški vali v geografskem središču občine, kamor bi lahko po ureditvi cestne infrastrukture vsi občani prišli v 15 minutah. A je stroka po njegovih besedah našla primernejšo rešitev, osnutek pa bodo še nadgradili na podlagi pripomb z javne razgrnitve.

V Bertokih, kjer je bilo največ nezadovoljstva z osnutkom, so izvedli delavnice o razvoju kraja, je pojasnil. "Podanih je bilo veliko pripomb, te pripombe se bodo obdelale in pričakujem, da bodo pripravljavci dokumenta našli primerno rešitev." Dokument pa mora biti skladen še s smernicami države, odobriti ga morajo tudi ministrstva, zavodi za varstvo kulturne dediščine in narave ter drugi mnenjedajalci, je pripomnil.

Sodelovanje med državo in lokalno skupnostjo pri največjih projektih na območju občine bo lahko ocenil, "ko bodo projekti dejansko vsaj v izvedbi." Zdaj je v izvedbi le drugi tir. Bržan je zadovoljen, da gradnja teče. Težave, ki jih povzroča gradbišče, so po njegovih besedah pričakovane.

"Kar se tiče vodooskrbe in tranzitne ceste Koper-Dragonja, pa pričakujem, da nas bodo še bolj poslušali," je dejal. Opozoril je tudi na časovni vidik, predvsem pri oskrbi z vodo: "Časovnice so že toliko zamujene, da se zna zgoditi, da bomo kakšno poletje res ostali zelo žejni."

Napovedani kratkoročni ukrepi za zagotovitev pitne vode so že izvedeni ali v izvajanju, vendar je to "majhen korak v primerjavi s tistim, kar je treba še in kar bi bilo treba že storiti v prejšnjih desetletjih." Pričakuje, da bosta v marcu jasno začrtana časovnica in nabor ukrepov, ki jih bodo izvedli v naslednjih dveh letih.

Za letošnje poletje obljublja, da bodo naredili vse, da občani ne bodo ostali brez vode. "Kot sem že lani povedal: če že moramo karkoli žrtvovati, bomo pač kakšno gospodarsko dejavnost morali omejiti za to, da bodo imeli ljudje oziroma gospodinjstva neprekinjeno in nemoteno dobavo vode."

Kam bi sam umestil cesto Koper-Dragonja, ni povedal: "Če bomo politiki začeli umeščati ceste, pomeni, da bodo te ceste prav gotovo na napačni lokaciji. Trasa je bila, upam in verjamem, postavljena s strani stroke. Več variant je bilo upoštevanih. Dokler nimam v rokah ali pa v dokumentih boljše trase, bom zagovarjal tisto, ki je trenutno aktualna," je dejal. Pri tem pa želi spremeniti nekaj podrobnosti, "predvsem na območju Bertokov, da se ne dotika dvorišča zadružnega doma in da se premakne še kakšen meter ali deset metrov dlje od Šalare."

V zvezi s pomanjkanjem stanovanj je Bržan dejal, da občinski stanovanjski sklad trenutno gradi 166 stanovanj ob Dolinski cesti, drugi investitorji končujejo stanovanja v objektu Solis, na novogradnje pa se pripravljajo tudi v Urbanem središču Barka (nekoč imenovan Toncity) in na območjih nad Beblerjevo ulico na Markovcu ter ob Dolinski cesti. "Kdaj se bo točno začelo graditi tam, ne vemo, ampak verjamem, da bo v naslednjih letih zgrajenih še nekaj sto stanovanj," je dejal.

Poleg teh že določenih novih stanovanjskih sosesk je treba po Bržanovih besedah aktivirati tudi stavbna zemljišča v vaseh, ki so zdaj prazna ali v ruševinah: "To je treba najprej aktivirati in potem se lahko območja širijo."

Za razvoj kulturnih dejavnosti želi čim prej, tudi s pomočjo države, preurediti nekdanje skladišče soli Libertas, "da dobimo nek resen kulturni center tik ob samem mestu." Opozoril pa je: "Želim tudi, da se vodje različnih kulturnih zavodov, ki jih je občina ustanovila, še dodatno izobrazijo, zato da bolje opravljajo svojo poslovodno funkcijo, kjer vidimo, da ta šepa."

Z Univerzo na Primorskem se občina za zdaj usklajuje glede prostorskih potreb. Bržan si želi, da bi bilo sodelovanja še več, "predvsem pri načrtovanju razvoja družbe v naši okolici."

Napovedati, kdaj bo mogoče priti na Markovec z dvigalom, je po županovih besedah "neprijetno opravilo", kljub temu je odgovoril: "Verjamem, da če gre vse po načrtih, bi lahko v letu 2024 že videli dvigalo." Pojasnil je, da ne govori o vzpenjači ali tekočih stopnicah, ampak o vertikalni povezavi, torej pravem dvigalu, ki ga bodo lahko uporabljali tudi kolesarji. "Bo pa primerno oblečeno v videz, ki bo prostoru primeren," je napovedal.

Kot je dejal, bodo po sprejetju letošnjega proračuna lahko tudi uradno naročili projektiranje dvigala. Idejne zasnove že imajo, stavbno pravico so vzpostavili, glede zemljišča pa se morajo še uskladiti z Darsom. "Ne govorimo o neki stvari, ki bi bila v zraku, ampak je že dokaj dorečena," je zagotovil.

Občina Ankaran je izrazila nasprotovanje gradnji sušilnice komunalnega blata. Bržan pojasnjuje, da je ankaranskemu županu Gregorju Strmčniku takoj povedal, da občina Koper s projektom soglaša. "V kolikor ima občina Ankaran težave s tem, naj to uredi s podjetjem Marjetica, v sklopu pristojnosti, ki jih ima," pravi.

Bržan se sicer strinja z revizijo postopka, "tako da se ugotovi, ali je bilo morda karkoli narobe v samem postopku, naročanju ali pa izbiri tehnologije." Ob tem je poudaril, da je sušilnica blata namenjena zmanjšanju stroškov odvoza blata, ki "v zadnjih letih eksponentno rastejo", oziroma znižanju zneskov na položnicah.

Glede zelenih površin v mestu je poudaril, da so v prejšnjem mandatu posadili več sto novih dreves in ob začetku gradnje novih objektov poskrbeli, da so drevesa presadili drugam. Obljublja, da bodo ozelenjevanje mestnega jedra nadaljevali, "je pa res, da so zasebne površine tiste, za katere občina nima pristojnosti. Če nekdo poseka drevo na svojem dvorišču, lahko samo gledamo," je Bržan še opozoril v pogovoru za STA.

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0