Mariborski svetniki potrdili proračuna za leti 2025 in 2026

Letošnji bo, če ga bodo svetniki potrdili tudi v drugo, visok dobrih 210 milijonov evrov, v volilnem letu 2026 pa občina s skoraj 218 milijoni načrtuje celo rekordnega. Svetnike skrbi zadolževanje s po 24 milijoni evrov v vsakem letu.

V letošnjem letu mestna uprava ob kreditu načrtuje skoraj 167 milijonov evrov rednih prihodkov, 4,7 milijona evrov od prodaje kapitalskega deleža v Farmadentu, skoraj 15 milijonov evrov pa naj bi znašala prenesena sredstva iz preteklih let. Na drugi strani proračun predvideva za dobra 202 milijona evrov odhodkov, nekaj več kot osem milijonov evrov pa bi namenili za odplačilo dolga.

V pripravi predloga proračuna za naslednje leto je bila mestna uprava še bolj ambiciozna, saj načrtuje dobrih 194 milijonov evrov prihodkov ter vnovično zadolževanje pri bankah v višini 23,7 milijona evrov. Predvidenih je za 207,5 milijona evrov odhodkov, odplačilu dolga pa naj bi namenili 10,5 milijona evrov.

Med večjimi investicijskimi projekti pripravljavci dokumenta omenjajo nadaljevanje gradnje Centra Rotovž, pričetek gradnje zdravstvene postaje Tezno, ureditev Langerjeve vile, dokončanje investicij na Lentu, urejanje občinskih in državnih cest in ureditev parka ob Pekrskem potoku.

Načrtujejo še ureditev Ljubljanske ulice, Trga generala Maistra in Gregorčičeve ulice, pa tudi nadaljnje urejanje Dravske kolesarske poti, nogometnega igrišča na Pobrežju ter zelenih in vodnih površin v Mestnem parku.

Predloga proračuna je ob županovi listi podprla tudi večina svetnikov Gibanja Svoboda, svetniške skupine SD, NSi, Levica, Lista gasilcev, svetnik Stranke mladih-Zeleni Evrope pa le proračun za leto 2025.

Čeprav so dokumenta podprli, so svetniki omenjenih skupin izražali tudi zaskrbljenost zaradi višine načrtovanega zadolževanja, zlasti zaradi trenutno nepredvidljivih makroekonomskih razmer v svetu in zaradi dejstva, da namerava občina veliko denarja pridobiti na račun prodaje premoženja.

Na drugi strani je tiste, ki so predlogu nasprotovali, med drugim zanimalo, zakaj proračuna niso mogli sprejeti že decembra in bi se tako izognili težavam zaradi financiranja po dvanajstinah, zdaj pa bi ga novim razmeram prilagodili z rebalansom. Prav tako so menili, da je v trenutnih razmerah povsem nerealno potrjevati proračun za prihodnje leto, ki je po njihovem povrhu vsega prenapihnjen.

Vodja svetniške skupine SDS Milan Mikl je tako predlagal, da o proračunu za leto 2026 sploh ne bi odločali, saj gre za volilno leto. Njegova strankarska kolegica Ljubica Jančič se je vprašala, kaj bo zaradi visokega zadolževanja sploh še lahko gradil naslednik župana Saše Arsenoviča, a ji je ta odgovoril, da mu ne bo potrebno graditi, ker bo do takrat že vse zgrajeno.

Svetniškim skupinam SDS in Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter nekaterim samostojnim svetnikom sta se med drugim pri nasprotovanju proračunu pridružila tudi svetnika Gibanja Svoboda Karin Jurše in Marko Slavič.

Prva je dejala, da je še posebej leto 2026 velika neznanka, zato bi bilo absurdno potrditi proračun, drugi pa je opozoril, da se mestna oblast vselej, ko zmanjka drugih argumentov za ustvarjanje prihodkov, zateče k načrtovanju prodaje Farmadenta, a je ta še vedno v občinski lasti.

Arsenovič je vse pomisleke zavrnil. V zvezi z domnevno prenapihnjenostjo je spomnil, da so podobni očitki na pripravljavce proračunov leteli tudi v preteklih letih, a so jih vselej realizirali v kar visokem odstotku. Glede nepredvidljivih globalnih razmer je dejal, da mariborska občina na njih nima vpliva, da pa so v preteklosti preživeli tudi druge svetovne krize, kot sta epidemija in vojaški konflikt v Ukrajini. Glede prodaje Farmadenta je povedal, da naj bi zanj imeli štiri interesente.

Mestni svet se je na pobudo 17 svetnikov na seji seznanil tudi s sodnim postopkom, v katerem občina predlaga odpoklic dveh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu Javnega holdinga Maribor.

Mestna občina je namreč pred časom na sodišču zahtevala odpoklic nadzornikov, ki ju je tja imenoval skupni svet delavcev holdinga, kot je opozoril svet delavcev holdinga, pa bi takšna pravica morala pripadati njim.

Čeprav je Arsenovič predlaganim sklepom nasprotoval, je večina vseeno izglasovala, da župan kot zakoniti zastopnik občine ni pridobil in nima pooblastila mestnega sveta za sprožitev postopka, zato mora v imenu občine predlog pred sodiščem umakniti.

Ob koncu seje so svetniki na zahtevo SDS obravnavali tudi prekinitev najemne pogodbe za občinske prostore na Grajski ulici, v katerih je vse od leta 2014 imela prostore njegova nekdanja Županova lista Franca Kanglerja, zdaj pa SDS, ki se ji je lista pripojila. Februarja je sicer občina vložila zahtevo za izvršbo po sodni poti.

Kangler je na seji povedal, da ne nasprotujejo odločitvi, da morajo prostore zapustiti, vendar si želijo dialoga. Kljub temu mestni svet ni podprl predlaganega sklepa, da mestna občina takoj umakne tožbo zoper stranko oziroma da takoj ustavi vse postopke v zvezi s prekinitvijo pogodbe.