Z odkritjem spominske plošče uradno začeli dela na ljubljanski železniški postaji
Na ljubljanski železniški postaji so z odkritjem spominske plošče danes uradno začeli gradbena dela za nadgradnjo postaje. Kot je poudaril premier Robert Golob, pomen projekta presega meje Slovenije, saj je območje del najpomembnejšega evropskega železniškega omrežja. Govorci so pomen naložbe izpostavili tudi z vidika zelenega prehoda.
"Ta projekt ni pomemben samo za Ljubljano, ni pomemben samo za potniški promet, ni pomemben samo za Slovenijo, ampak je vse to in še bistveno več. Na tem mestu se namreč stikajo najpomembnejši evropski železniški koridorji," je poudaril premier. Z uspešno izvedbo projekta bo Slovenija po njegovih besedah na evropskem železniškem zemljevidu postala takšen sinonim za uspeh, kot je že danes na drugih področjih.
Začetek projekta je po Golobovih besedah tudi pokazatelj tega, kaj Slovenci zmoremo. Slovenijo in njene dosežke mnogi postavljajo za zgled in tega se premalo zavedamo, je dejal. "Projekt potrjuje, da je odločitev te vlade, ki je izrazito povečala državne investicije, prava," je poudaril. Naložbe v infrastrukturo so po njegovih besedah pomembne tudi z vidika zagotavljanja odpornosti na podnebno krizo, saj je mobilnost nepogrešljiv člen zelenega prehoda.
Tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da je ljubljanska železniška postaja pomembno jedrno vozlišče vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). "Čez slabi dve leti bo na tem mestu stalo osrednje multimodalno vozlišče in najsodobnejše postajno poslopje, ki bo navduševalo potnike ter prineslo pomembne izboljšave na stičišče glavnih in regionalnih prog za obratovanje približno 450 vlakov dnevno," je povedala.
Slovenija je za izvedbo projekta pridobila več kot 180 milijonov evrov evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, kar je po njenih besedah potrditev s strani Evrope, da gre za res velik, pomemben in potreben projekt.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je spomnila, da gre za največji projekt, ki ga v Sloveniji sofinancira evropski mehanizem za okrevanje in odpornost. "Je del prometne hrbtenice Evrope in vseevropskega železniškega omrežja TEN-T, hkrati pa želimo olajšati in pospešiti razvoj in učinkovitost javnega potniškega prometa ter s tem pomagati zelenemu prehodu," je dejala.
Napovedala je, da bo Evropska komisija Sloveniji prihodnji teden izplačala 257,7 milijona evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Gre za izplačilo na podlagi tretjega zahtevka, ki mu je Bruselj predhodno pozitivno oceno podal sredi septembra.
Nadgradnjo postaje je pozdravil tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Kot je poudaril, je trajnostna mobilnost nepogrešljiv člen podnebne nevtralnosti, za katero si Ljubljana prizadeva s številnimi ukrepi. Infrastrukturnemu ministrstvu se je zahvalil za dobro sodelovanje, opozoril pa je, da nadgradnjo potrebuje tudi širša železniška infrastruktura na območju prestolnice.
Nadgradnja železniške postaje Ljubljana obsega nadgradnjo tirov z optimizacijo tirne sheme ter izvedbo šestih novih peronov na območju postaje (dva bočna in štirje otočni peroni) z nadstreški in s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe. Za varen in lažji dostop potnikov do peronske infrastrukture bodo zgradili nov nadhod s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami in tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod. Nadhod bo pešcem omogočal povezavo med središčem mesta in Bežigradom.
Dela, ki bodo po napovedih trajala 22 mesecev od uvedbe v delo konec septembra, bo izvedel konzorcij podjetij SŽ-Železniško gradbeno podjetje, Kolektor Igin, CGP in GH holding. Pogodba je vredna 199,9 milijona evrov brez davka oziroma 243,9 milijona evrov z davkom na dodano vrednost.
