Županske volitve: Celjski kandidati za varčne vrstne hiše za mlade in okoljsko sanacijo Celjske kotline

Kandidati za celjskega župana ocenjujejo, da bi mlade v mestu lahko obdržali in pritegnili z izgradnjo varčnih vrstnih hiš.

Županske volitve: Celjski kandidati za varčne vrstne hiše za mlade in okoljsko sanacijo Celjske kotline

Da bi Celjanom omogočili tudi zdravo življenjsko sredino s kakovostnim zrakom, napovedujejo okoljsko sanacijo Celjske kotline. Za STA so še navedli, katere bodo njihove prve naloge v primeru izvolitve za župana.

Primož Brvar, 46 let, magister poslovnih ved (SD)

Brvar, ki je član odbora za finance celjskega mestnega sveta, živi pa v Celju, bi se v primeru izvolitve najprej sestal z vodstvi javnih podjetij, vrtcev, osnovnih šol in drugih zavodov, da bi mu predstavili najbolj pereče probleme in podali predloge za reševanje. Lotil bi se tudi sprejetja občinskega prostorskega načrta. Pospešil bi aktivnosti za izgradnjo vzhodne obvoznice, ki jo mora izvesti država in s tem preusmeritev prometa. Gradil bi garažne hiše s sistem Park&Ride na vhodih v mesto ter širil mrežo Celebusa in sistema Kolesce, degradirane ali neizkoriščene površine pa bi spremenil v nove zelene površine. Komunalno bi opremljal zemljišča za stanovanjsko gradnjo.

Matija Kovač, 33 let, magister inženir arhitekture (Gregor Deleja in skupina volivcev)

Če bo izvoljen za celjskega župana, bi Kovač, ki večino življenja živi v Celju in je tudi svetnik Levice v mestnem svetu, prenovil stanovanjski fond, sprejel občinski prostorski načrt z energetsko sanacijo mesta in spodbude za aktivacijo podjetniškega ter kreativnega potenciala Celja. Okrepil bi stanovanjsko gradnjo in trajnostno zeleno obnovo javnih stanovanj, saj želi mlade pritegniti nazaj v Celje. Posvetil bi se izdelavi novega energetskega modela mesta, ki bo bolje predvideval potrebe prihodnosti. Glede kakovosti zraka meni, da bi morali stopiti skupaj vsi, država z gradnjo obvoznice, industrija z znižanjem emisij ter mesto z okoljsko bolj trajnostnimi načini transporta.

Uroš Lesjak, 46 let, zaključen specialistični podiplomski študij na poslovni šoli (Gibanje Svoboda)

V ospredje postavlja okoljsko sanacijo Celjske kotline in napoveduje sprejetje sklepa o sanaciji, uveljavljanje ničelne tolerance do vseh koruptivnih ravnanj z uveljavljanjem transparentnega delovanja mestne uprave in pripravo energetske strategije mesta. Stanovanjsko problematiko bi začel reševati s sprejetjem občinskega prostorskega načrta, ki po 20 letih v Celju še vedno ni sprejet in dodelan. Lesjak, ki živi v Celju, bi vključeval tudi področja, namenjena gradnji stanovanj, med katerimi bodo tudi takšna z neprofitno najemnino. V občinskem prostorskem načrtu bi začrtal tudi glavne razvojne smernice na področju urbanizacije, podjetniških con in turizma ter ohranjal kakovostna kmetijska zemljišča.

Sandi Sendelbah, 62 let, univerzitetni diplomirani ekonomist (Lista Za Celje)

Kandidat, ki več kot 55 let živi v Celju, bi se najprej lotil priprave novega občinskega prostorskega načrta, saj je zdajšnji po njegovem prepričanju leglo korupcije in klientelizma. Uvedel bi participativni proračun, s katerim bi dal večji poudarek krajevnim skupnostim in mestnim četrtim. Meni, da je aktualna mestna oblast zamudila dvakrat v zadnjem času, da bi podprla zakon o sanaciji Celjske kotline. Potreben je tvoren dialog vseh deležnikov, dodaja. Dokončati je treba sanacijo zemljine vrtcev, na katero so čakali 13 let. Glede stanovanjske problematike pa meni, da jo je treba predvsem reševati pri mlajših družinah.

Bojan Šrot, 62 let, samostojni odvetnik (Celjska županova lista)

Če bo že sedmič izvoljen za župana, bi se Šrot, ki že vse življenje živi v Celju in je predsednik Celjske županove liste, najprej posvetil konstituiranju mestnega sveta in imenovanje podžupanov. Sledilo bi sprejetje proračuna za leto 2023 ter občinskega prostorskega načrta. Kot poudarja, ima celjska občina največje število javnih stanovanj na prebivalca v Sloveniji. Še naprej bi zato s proračunskimi sredstvi spodbujal gradnjo javnih najemnih stanovanj. Predvidoma bi tudi naslednje leto začeli projekt Prva hiša z izgradnjo energetsko varčnih vrstnih hiš za mlade družine. Degradirano območje stare Cinkarne bi v prihodnjih letih reurbaniziral in ga namenil za industrijsko rabo.

* kandidati so navedeni po abecednem vrstnem redu

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0