Gregor Privšek: Fokus na šport in prehrano mi nikoli ni predstavljal velikih težav

Pred nekaj dnevi ste se vrnili iz regionalnega tekmovanja, ki je potekalo v Srbiji. Na njem ste osvojili prvo mesto. Iskrene čestitke. Vendar vrnimo se na začetek vašega tekmovalnega udejstvovanja. V svet bodybuildinga (BB) ste vstopili pri dvajsetih letih? Kako to? Ste že prej obiskovali fitnes ali ste ljubezen do fitnesa in bodybuldinga odkrili hkrati?
V svet BB sem vstopil pri 23 letih. Leta 2003 sem se prvič prijavil na tekmovanje v Kopru in postal državni prvak, fotografije so še vedno na spletu, če v Google vtipkate moj ime in priimek jih najdete. Pred BB pa sem treniral tenis trinajst let, od tega pet let tekmovalno, bil sem četrti v Sloveniji do 18 let in v reprezentanci, takrat sem obiskoval fitnes bolj za fizično pripravljenost, vendar se je kasneje, ko sem šel študirat v Mariboru prelevilo iz hobija v na pol profesionalno smer.

Potem ste zagotovo imeli drugačno mladost, fines, tekmovanja in zdrav način življenja nimajo kaj dosti skupaj z mladostniškimi zabavami pozno v noč. Čemu vse ste se morali odreči za popolno telo?
Da res je. Tukaj je red in disciplina na prvem mestu, sicer smo se zabavali v srednji šoli kar dovolj, tako, da mi ta kasnejši fokus na šport in prehrano ni predstavljal velike težave. Za popolno telo se je predvsem treba odreči hitri hrani, prigrizkom in sladkarijam. Ta hrana povzroča kopičenje maščobe v telesu, ne samo kot salo, vendar tudi v krvožilnem sistemu, na dolgi rok, ko enkrat preidemo trideseta leta, je to smrt za telo in takrat, se po navadi začnejo pojavljati težave z zdravjem.

So prišli kdaj tudi turobni dnevi, ko ste hoteli odnehati? Kako ste premagovali težave? Od kod ta disciplina v vas?
Seveda, prišli so turobni dnevi/meseci/leta, tudi med letom 2008 in 2018 sem imel 10 let premora in sam padel v neko psihološko in telesno krizo. Leta 2018 sem se en dan pogledal v ogledalo in se odločil, da ne morem več živeti tako naprej in seveda transformiral svoje telo do te mere, da sem leta 2019 bil spet na tekmovanju na Maxximum open v Mariboru, ki ga je organiziral Gašper Grom v festivalni dvorani Lent. Od takrat naprej pa sem moj potencial, ki mi ga je dala mati narava, samo pilil. Na poti so bile tudi ovire, ki so mi preprečevale doseči cilj, vendar nisem poslušal nobenega razen sebe in dosegel dobre rezultate. Disciplina je prišla iz tenisa, to sem samo preusmeril v BB in tukaj dosegel še boljše rezultate, kot sem si predstavljal.

Kako ste vstopili v svet tekmovanj, se spomnite prvega nastopa kot bilo včeraj? Po čem se ga spominjate?
V svet tekmovanj sem vstopil preko lokalnega bodybuilderja, ki me je dejansko pripravil na prvo tekmovanje v Kopru, to je bil adrenalin, prvič pred občinstvom, občutki, ki jih ne moreš opisati, ampak jih moraš doživeti. Spominjam se ga predvsem po tem, da sem premagal svojega zdajšnjega trenerja Boštjana Renka, ki je bil kasneje nepremagan, danes se smejiva skupaj, tega mi namreč ne more vzeti.

Koliko medalj in pokalov imate? Je kakšen za vas poseben?
Iz tenisa imam deset pokalov, iz BB pa tudi veliko (podroben seznam objavljamo pod intervjujem)

Poseben je bil predvsem leta 2021 v Knjaževcu, ker sem prvič osvojil zgoraj napisano in zdaj, ko sem po enem letu jemanja tablet za avtoimuno hipertirozo uspel prit na oder in zmagati. Sem bil že v fazi, ko sem mislil, da to več nikoli ne bo možno: S pravim pristopom se je bolezen umirila, aprila letos sem nehal z jemanjem tablet in srečen sem, da je za zdaj stanje stabilno, to je zgodba, ki bi jo morali slišati vsi, ki pravijo, da se ne da v formo spraviti, pa so zdravi. V razmislek.

Nazaj fitnesu. Koliko ur na dan porabite za fitnes? Delate vsak dan določen del telesa ali po občutku?
Treniram petkrat tedensko v fitnesu, po vsakem treningu pa naredim še kardio, v času, ko ne tekmujem 20 minut, zdaj pa 60 minut, ki jih delim na dva dela. Ker imam doma tekalno stezo, si lahko to privoščim in tudi manj naporno je vse skupaj. Tedensko dobivam s strani trenerja trening in jedilnik, ki se ga držim, v času diete je prehrana res stroga, med letom se lahko malo pregrešim, ampak ne pa preveč, se hitro pozna na telesu, ko hrana ni pod kontrolo.

Kako pogoste so poškodbe? Še nedavno se vam je sesul svet, ko ste imeli težave s ščitnico in so vam zdravniki prepovedali vadbe za dva meseca.
Poškodbe so sestavni del, treniraš dalje, razen, če ni kaj hujšega, večinoma je treba trenirati z glavo, ne pa z egom. Da seveda, sesulo se mi je vse, fitnes je moj psihološki ventil, brez tega sem mrzel, namreč delam kot manager v Harvey Normanu že 15 let, vodim ekipo 7 ljudi, odgovoren sem za promet ter vse ostalo, kar je povezano s poslovanjem oddelka. Stres je velik in fitnes je mesto, kjer se lahko sprostim in dam ven vse kar roji po glavi. V zadnjih letih pa sem dosti tudi na hribih, Celjska koča, Pohorje, Donačka gora, to je en nov svet, ki sem ga odkril, kjer pa iskreno povedano se počutim še bolje kot po fitnesu, saj mi narava in svež zrak res dobro deneta, tudi tukaj sem podrl letos vse osebne rekorde in na to sem ponosen. Zelo malo je bodybuilderjev, ki lahko pridejo v klanec, kaj šele z intenzivnim tempom. Moj cilj je bil moč in vzdržljivost, torej dober videz in zdravo telo. Predvsem pa je pomembno, da redno opravljaš zdravniške preglede in daješ kri, da vidiš, kaj se dogaja v telesu, namreč brez tega se v ta šport raje ne spuščati.

V Sloveniji je kar nekaj tekmovalcev, ki se tako kot vi udeležujejo tekmovanj. Ste morda člani kakšnega skupnega kluba, zveze?
Sem član zveze IFBB Slovenija, ki smo jo lani na novo ustanovili, oziroma jo obudili, imeli smo srečanje, tako, da lahko vsi, ki so želeli tekmovati, zastopajo Slovenijo pod eno krovno zvezo.

Pred dnevi se je v Črni gori končalo tekmovanje v ležanju. Zmagovalka je ležala kar 2100 ur oziroma točno petdeset dni. Domov je odnesla tisoč evrov. Kolikšna bi morala biti nagrada, da bi se udeležili tekmovanja? Bi vam uspelo ležati nekaj dni brez, da kaj počnete in pozabite na fitnes?
(smeh) No tega denarja ni, da bi jaz ležal 2100 ur, imam tudi odgovorno funkcijo v podjetju in zaslužim teh tisoč evrov v veliko manj kot 2100 urah. Jaz sem tip, ki potrebuje vedno neko akcijo, le redko se ustavim, če pa že pa maksimalno dva, tri dni, ker drugače ne zdržim. Telo kliče po gibanju in črpanju krvi v mišice.