V Sloveniji največ gnezdečih parov in mladičev belih štorkelj doslej

Vseslovenski popis bele štorklje društvo izvaja že od leta 1999. Kot je v sporočilu za javnost pojasnila Urška Gajšek, gre za enega od njihovih popisov z najdaljšo zgodovino, izvajajo pa ga po mednarodno uveljavljeni metodi.

"Med popisom obiščemo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji ter preverimo gnezditveno uspešnost. Izvajamo ga med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejemo. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki nam vsako leto sporočajo dragocene podatke, ki jih na popisu ni možno pridobiti. Gre za podatke o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in drugih zanimivostih," je navedla Gajšek in dodala, da si vedno podrobno ogledajo tudi gnezdo in ocenijo, če je stabilno in varno.

Že lani, ko so obeležili 25-letnico vseslovenskega popisa bele štorklje, so jih "krilate sosede" zelo prijetno presenetile z rekordno zasedenostjo gnezd, saj je v Sloveniji gnezdilo kar 300 parov. Letos so padli novi rekordi, ne le pri zasedenosti gnezd, temveč tudi v številu vzletelih mladičev. V Sloveniji je namreč gnezdilo 311 parov, iz gnezd pa je poletelo rekordnih 673 mladičev. Nazadnje so največji gnezditveni uspeh beležili leta 2020, ko je prvič poletelo 596 mladičev, letos pa torej kar 77 več.

Pri tem je letos še posebej zanimivo, da so se številne štorklje vrnile iz prezimovališč prej, kot je običajno, saj so bila prva gnezda zasedena že v prvi polovici februarja, običajno pa se štorklje vrnejo marca, večinoma celo v drugi polovici tega meseca. Številni pari so tako zelo hitro začeli z gnezditvijo, njihovi mladiči pa so poleteli tudi dva do štiri tedne prej kot običajno.

Kot je pojasnil direktor DOPPS in začetnik nacionalnega popisa Damijan Denac, je bela štorklja vrsta, ki dobro izkorišča podnebne spremembe. Ustreza ji namreč vroče in suho podnebje, zaradi milih zim pa spreminja selitvene vzorce. "Naseljuje nova območja in tudi virov hrane ima očitno dovolj, zato je tako uspešna," je dejal Denac.

Kljub temu da je bila lanska zasedenost gnezd primerljiva z letošnjo, je lani poletelo bistveno manj mladičev, in sicer 473. Eden glavnih razlogov je bilo hladno in deževno vreme v maju, v tem obdobju pa mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko pogine.

V takem vremenu imajo bele štorklje tudi nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja preostalih mladičev v gnezdu. Ko so mladiči že večji, ima na njihovo preživetje vreme manjši vpliv, so še pojasnili v društvu.