Slovenska rokometna reprezentanca desetič na SP

Najslabšo uvrstitev na devetih dosedanjih nastopih na SP pa je zabeležila na svojem premiernem nastopu na Islandiji 1995, ko je zasedla 18. mesto.

Slovenska izbrana vrsta je na svojem prvem mundialu na Islandiji 1995 pod vodstvom pokojnega Mira Požuna možnosti za napredovanje v izločilne boje zapravila po uvodnih štirih porazih proti Hrvaški, Rusiji, Kubi in Češki. Na svojem zadnjem obračunu v Hafnarfjörduru je zanesljivo premagala Maroko in dosegla svojo prvo zmago na svetovnih prvenstvih.

Po uvodnem nastopu na Islandiji je izpustila naslednji dve svetovni prvenstvi na Japonskem 1997 in v Egiptu 1999, po šestletnem tekmovalnem postu pa se je nato prebila na zaključni turnir v Franciji 2001. Pod taktirko selektorja Matjaža Tominca je na najboljši možni način odprla skupinski del in v Dunkerqueu na kolena spravila Ukrajino in Savdsko Arabijo. Po treh porazih v nizu proti Norveški, Tuniziji in Rusiji se ni prebila v izločilne boje, na koncu je zasedla 17. mesto.

Slovenija v naslednjih šestih letih ni manjkala na svetovnih prvenstvih. Na Portugalskem 2003 se je pod vodstvom Nika Markoviča prvič prebila v izločilne boje. V skupinskem delu v mestecu Sao Joao da Madeira je premagala tedaj silno močno Švedsko ter Brazilijo in Alžirijo, kljub porazu proti Danski in Egiptu pa osvojila tretje mesto v svoji skupini in se prebila v glavni del tekmovanja. V Espinhu je nato doživela dva poraza proti Franciji in Madžarski, kar ji je na koncu navrglo končno 11. mesto.

Slovenija je na naslednjem svetovnem prvenstvu v Tuniziji 2005 že sodila v krog "skritih favoritov", predvsem zaradi osvojene srebrne kolajne na domačem evropskem prvenstvu leto pred tem. Na severu Afrike je pod vodstvom Slavka Iveziča pokazala toplo-hladne predstave. Med drugim je remizirala z močnima izbranima vrstama iz Tunizije in Francije, premagala Islandijo, a doživela tudi nepričakovan poraz proti Češki, v tekmi za končno enajsto mesto pa ni bila kos Švedski.

Dve leti kasneje je pod vodstvom Kasima Kamenice v prvem delu tekmovanja blestela v Nemčiji. Po zanesljivih zmagah v Wetzlarju nad Grenlandijo, Kuvajtom in Tunizijo pa se v drugem delu tekmovanja ni znašla. V Dortmundu in Halleju je doživela tri visoke poraze proti Nemčiji, Franciji in Poljski in enega tesnega proti Islandiji, v tekmi za končno enajsto mesto pa je z najmanjšo možno razliko klonila še proti Madžarski.

Slovenija se po Nemčiji ni uvrstila na zaključna turnirja na Hrvaškem 2009 in na Švedskem 2011, na svetovnem prvenstvu v Španiji 2013 pa je pod vodstvom Borisa Denića prikazala naravnost navdušujoče predstave in dosegla kar sedem zmag v nizu.

V skupinskem delu v Zaragozi so kot domine padle Savdska Arabija, Južna Koreja, Poljska, Belorusija in Srbija, po selitvi v Barcelono, ki je gostila izločilne tekme, pa še v osmini finala Egipt in v četrtfinalu Rusija. V polfinalu ni bila kos Španiji, ki je bila tega leta naravnost "programirana" za končno zmago, v tekmi za odličje bronastega leska pa niti Hrvaški.

Dve leti kasneje v Katarju je pod Denićem svoje nastope po porazu proti Nemčiji končala na osmem mestu. V četrtfinalu je bila zanjo usodna Francija, v tekmi za razvrstitev od petega do osmega mesta pa še Danska. Pred tem je v skupinskem delu premagala Čile, Belorusijo in Brazilijo, izgubila pa proti Katarju in Španiji. V osmini finala je bila boljša od Severne Makedonije.

Slovenija je svoj vrhunec na dosedanjih svetovnih prvenstvih doživela v Franciji 2017. Spomin na "čudež v Parizu", ko je na obračunu za bronasto kolajno proti Hrvaški v zadnjih dvajsetih minutah nadoknadila zaostanek osmih golov, je še kako živ med športnimi navdušenci in sodi med najbolj imenitna slovenska rokometna dela.

Slovenija je pod vodstvom črnogorskega strokovnjaka Veselina Vujovića pred šestimi leti v skupinskem delu v Metzu najprej premagala Angolo, Islandijo in Severno Makedonijo, nato remizirala s Tunizijo, na zadnji tekmi pa visoko izgubila proti Španiji.

Po selitvi v francosko prestolnico je bila v osmini finala boljša od Rusije, v četrtfinalu od Katarja, v polfinalu pa je morala priznati premoč domači izbrani vrsti, ki je nato tudi osvojila naslov svetovnega prvaka.

Po izjemnem uspehu v Franciji ji je nato spodletelo v kvalifikacijah za nastop na Danskem in v Nemčiji 2019, na svetovno prvenstvo v Egipt 2021 pa se je odpravila z visokoletečimi cilji in na krilih četrtega mesta na evropskem prvenstvu na Švedskem in Norveškem ter v Avstriji 2020.

Pod vodstvom švedskega strokovnjaka srbskih korenin Ljubomirja Vranješa pa se ji kljub zvezdniškemu kadru ni izšlo, v deželi faraonov je zasedla deveto mesto. V skupinskem delu v Aleksandriji je premagala Južno Korejo in Belorusijo ter izgubila proti Rusiji, v glavnem delu tekmovanja pa po zmagi nad Severno Makedonijo dvakrat remizirala proti Švedski in Egiptu ter ostala brez četrtfinala.

Slovenijo bo v jubilejnem desetem nastopu na svetovnih prvenstvih vodil Uroš Zorman. V prvem delu tekmovanja bo igrala v skupini B, v Katovicah se bo med 12. in 16. januarjem pomerila s Savdsko Arabijo, Poljsko in Francijo.

Najboljše tri izbrane vrste bodo nato napredovale v glavni del tekmovanja v Krakov in se pomerile z najboljšimi tremi iz skupine A, kjer nastopajo Španija, Črna gora, Čile in Iran, medtem ko bo četrtouvrščena svoje nastope nadaljevala v tako imenovanem predsedniškem pokalu v Plocku za razvrstitev od 25. do 32. mesta.