Slovenski nogometaši po 0:0 z Anglijo v osmini finala EP

Slovenska vrsta je proti Angliji na zadnji tekmi skupinskega dela lovila vsaj točko za zanesljivo pot v osmino finala. Do te tekme je proti Angležem petkrat izgubila in enkrat igrala neodločeno. Tokrat pa je kljub temu, da je imela žogo v posesti zgolj 24 odstotkov časa, zdržala sicer večinoma jalove napade Anglije ter s tretjim remijem na tem EP po Danski in Srbiji razveselila spet številčno navijaško podporo v Kölnu.

Slovenija je prvič na EP nastopila leta 2000, v letih 2002 in 2010 pa je igrala na svetovnih prvenstvih. Takrat je vselej izpadla po skupinskem delu, tokrat pa ji je uspel največji uspeh v zgodovini slovenskega reprezentančnega nogometa. Po remiju Danske in Srbije (0:0) je Slovenija končala na tretjem mestu v skupini s tremi točkami, toliko jih je imela tudi drugouvrščena Danska, prva pa je bila Anglija s petimi. Domov se odpravlja Srbija z dvema točkama.

Kek je pričakovano tudi tretjo tekmo na tem EP začel identično kot proti Danski in Srbiji, angleški strateg Gareth Southgate pa je tudi pričakovano opravil zgolj eno spremembo v primerjavi s prejšnjo tekmo, Trenta Alexander-Arnolda je zamenjal Conor Gallagher.

Slovenska postava ni nič kaj bojazljivo vstopila v tekmo, v peti minuti je imela prvo priložnost, vendar je bil strel Benjamina Šeška z glavo prešibak. Pozneje je imela Anglija več žogo v posesti, a ni bila konkretna.

V 20. minuti je sicer izpeljala lepo akcijo in tudi zadela prek Bukaya Sake, a gol ni obveljal zaradi prepovedanega položaja, v 31. pa tudi Jan Oblak ni imel težav s prvim resnejšim poskusom Harryja Kana.

Nevarnejši je bil Phil Foden v 35. minuti s prostega strela z 29 metrov, vendar je tudi to Oblak ukrotil. Slovenija je delovala kar mirno glede na tekmeca in visok vložek, tudi ona je na trenutke testirala angleško obrambo.

V 40. minuti pa so Angleži, ki so imeli v prvem delu skoraj 75 odstotkov časa žogo v posesti, spet slovensko, po podaji z leve strani je bil na drugi vratnici malce prepozen Kane. Polčas se je tako končal brez golov.

Uvod drugega dela je potekal po podobnih notah, jalova premoč Angležev, kar nekaj napak pri sprejemu žoge, tako da so Slovenci v zanje običajno kritičnem delu brez posebnih težav držali zadovoljujoč izid.

Pritisk Otočanov, ki so doslej edini naslov na velikih tekmovanjih osvojili na SP 1966, pa je naraščal, v 58. minuti je dvakrat tik pred golom posredoval Šeško, tretji poskus pa je spet ujel Oblak.

V teh minutah so bili Slovenci stisnjeni na svojo polovico, Kekovi fantje so bolj kot ne čuvali zanje zelo sprejemljivih 0:0. Na veliko veselje navijačev je v 75. minuti v igro vstopil Josip Iličić, bržčas tudi zaradi znanja zadrževanja žoge.

Angleži so še naprej iskali pot do slovenskega gola, Slovenci pa so jim živce parali s precej pogostim ležanjem ter tako pridobivali čas za končni cilj. Cole Palmer je v sodniškem dodatku še ogrozil Oblaka, vendar je tudi takrat na mestu stal Oblak za največji uspeh slovenskega reprezentančnega nogometa v zgodovini.

"Niti ne vem, kako je bilo v zadnjih minutah. Ti občutki po koncu so fenomenalni. Med tekmo smo malo trpeli, ni bilo lahko med tekmo, ampak to se hitro pozabi, ko vidiš vse to. Smo presrečni, veseli, ponosni, zadovoljni in kot smo rekli, v Nemčijo nismo prišli samo nastopat, ampak tudi kaj naredit in na srečo nam je uspelo priti iz skupine. En cilj je dosežen, upam pa, da to ni konec," je takoj po dvoboju na igrišču za TV Slovenijo in Sportklub dejal kapetan Oblak.

"Nepozabni občutki. Zapisali smo se v zgodovino. Trenutno še mogoče nismo dojeli, kaj nam je dejansko uspelo, ampak ponosen sem na to ekipo, na te fante. Še enkrat več smo dokazali, da smo ena izjemna ekipa, proti kateri ima vsaka ekipa na svetu težave," pa je dodal najboljši igralec današnje tekme Adam Gnezda Čerin.