Za vstop liste v evropski parlament doslej potrebnih od 8 do 14 odstotkov glasov

Volitve evropskih poslancev iz Slovenije ureja poseben zakon, ki določa, da se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je celotno območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko na tej listi tudi enega kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas).

Delitev poslanskih mest med liste kandidatov se opravi na ravni celotne države. Pri dodelitvi poslanskih mandatov posameznim kandidatnim listam se uporablja d'Hondtov sistem. Skladno s tem se poslanska mesta v Bruslju dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo, letos torej 9. Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

Ker v Sloveniji ni določen volilni prag, je število glasov, potrebnih za vstop v Evropski parlament, odvisno od vsakokratne volilne udeležbe. Ta je bila na evropskih volitvah v Sloveniji doslej tradicionalno nizka.

Tako je bilo leta 2014 za osvojitev poslanskega mesta v Evropskem parlamentu dovolj že osem odstotkov glasov, kolikor jih je tedaj osvojila lista SD, medtem ko je morala ta ista stranka, tedaj sicer še Združena lista Socialnih demokratov (ZLSD), leta 2004 za prestop parlamentarnega praga zbrati kar 14 odstotkov glasov. Ali drugače: SLS leta 2004 z 8,41 odstotka glasov ni dobila evropskega poslanca, medtem ko je stranki SD 10 let pozneje to uspelo.

Ker lahko volivci na evropskih volitvah izkoristijo možnost preferenčnega glasu, so s posamezne liste izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov.

Na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 je bilo prav vseh osem slovenskih evropskih poslancev izvoljenih s preferenčnimi glasovi. Največ jih je prejela Tanja Fajon, in sicer nekaj več kot 54.000. Kar 60,8 odstotka volivcev, ki je glas dalo SD, je tako svoj glas namenilo Fajon. Lista SD je namreč skupno osvojila nekaj manj kot 90.000 glasov.

Med prvo deseterico po številu preferenčnih glasov so se na zadnjih evropskih volitvah nadalje zvrstili še nosilka liste LMŠ Irena Joveva, kandidatka SDS Romana Tomc, nosilec skupne liste SDS in NSi Milan Zver, nosilec liste DeSUS Igor Šoltes, nosilka liste NSi Ljudmila Novak, nosilka liste SAB Angelika Mlinar, nosilec liste SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, kandidat SLS Franc Bogovič in nosilka liste Levica Violeta Tomić.

Čeprav so po številu preferenčnih glasov prehiteli celo nekatere izvoljene evropske poslance, pa Šoltesu, Mlinar, Jelinčiču in Tomić ni uspelo osvojiti poslanskega mandata, saj liste, na katerih so nastopili, niso dobile zadostnega deleža glasov za preboj v Evropski parlament.

Kandidat lahko medtem z nekaj manj preferenčnimi glasovi poslanski mandat osvoji, ker je lista dobila zadosten delež glasov za določeno število poslanskih mandatov. Na zadnjih evropskih volitvah je bil tako denimo na listi SD, ki je osvojila dva poslanska mandata, izvoljen še Milan Brglez, ki je sicer po številu preferenčnih glasov zasedel 14. mesto, na listi LMŠ pa podobno Klemen Grošelj, ki se je po številu preferenčnih glasov uvrstil na 16. mesto.

Preferenčni glasovi za posameznega kandidata pa se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.

Število prejetih preferenčnih glasov tako glede na dosedanje izkušnje na evropskih volitvah v Sloveniji pomembno vpliva na izvolitev posameznega kandidata, bolj kot mesto na listi, na katerega ga uvrsti stranka.

Med bolj odmevnimi je bil denimo leta 2004 preboj Boruta Pahorja z zadnjega mesta na listi. Prav tako je na tak način doslej uspel preboj v Evropski parlament Francu Bogoviču. Leta 2019 je bil na skupni listi s SDS zapisan šele na četrto kandidatno mesto, leta 2014 pa je bil na skupni listi z NSi postavljen na zadnje mesto.

Najvišje število preferenčnih glasov je, odkar Slovenija voli svoje predstavnike v Bruslju, sicer prejel Lojze Peterle. Na volitvah leta 2004 je prejel 79.472 glasov oz. 77,3 odstotka vseh glasov liste NSi. Na volitvah leta 2009 in leta 2014 je največ glasov prejel Milan Zver, prvič 58.041 glasov oz. 56,7 odstotka glasov liste SDS in drugič 58.041 glasov oz. 58,2 odstotka glasov liste SDS.