Geoplinu likvidnostno posojilo; vodenje družbe prevzema Matija Bitenc

Višine posojila niso razkrili. Geoplin ima tudi novo vodstvo, za glavnega direktorja je skupščina imenovala Matijo Bitenca.

Kot so sporočili iz Petrola, je skupščina Bitenca imenovala za novega glavnega direktorja, za direktorja družbe pa so imenovali Jožeta Bajuka. Oba sta tudi člana uprave Petrola.

Po manj kot mesecu dni je s položaja prvega moža Geoplina odstopil Aleš Zupančič; po poročanju Financ iz osebnih razlogov. Zupančič je sicer konec septembra na položaju zamenjal Vanjo Lombar, ki jo je Petrol po devetih mesecih direktorovanja razrešil.

V Petrolu so po današnji skupščini še zagotovili, da Geoplinovo vodstvo "še naprej izvaja vse aktivnosti za zagotavljanje nemotene oskrbe slovenskih odjemalcev zemeljskega plina".

Delničarji so podali soglasje za sklenitev pogodbe o likvidnostnem posojilu, višine posojila pa v sporočilu za javnost niso razkrili. Po poročanju Financ naj bi šlo za okoli 50 milijonov evrov.

O Geoplinu, v katerem ima Slovenski državni holding četrtinski lastniški delež, država pa je pripravljena, če bo to potrebno, družbo tudi dokapitalizirati, so sicer danes govorili tudi na seji komisije DZ za nadzor javnih financ. Kot je dejala predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič, bo odločitev o tem, ali bo družba Geoplin potrebovala dokapitalizacijo ali ne, znana do sredine novembra.

Po njenih besedah so pred časom ocenjevali, da bi ta znašala največ do 250 milijonov evrov, a da so danes ocene bistveno nižje. "Današnji scenarij je bistveno bolj ugoden," je povedala.

Če bodo regulacije cen na strani EU ustrezne, če dvigov cen na trgu ne bo, če bo Gazprom vsaj delno uresničil dobave do konca leta, Geoplin po njenih besedah dokapitalizacije sploh ne bo potreboval. To je danes v Bruslju ob robu vrha EU, kjer so voditelji članic EU dogovorili o omejevanju cen zemeljskega plina, povedal tudi premier Robert Golob.

Ministrstvo za infrastrukturo medtem glede na dogajanje na energetskih trgih pripravlja mehanizem, po katerem bi morebitno izgubo distribucijskih podjetij za oskrbo s plinom in elektriko krila država.