Krajane Orehka razburila načrtovana sprememba trase železnice

Ta je načrtovana, ker obstoječa trasa ne omogoča nadgradnje proge za doseganje hitrosti 160 kilometrov na uro. Nova trasa pa bi, kot opozarjajo krajani, pomenila degradacijo kraja in rušitev vsaj 20 objektov.

Kot je za STA povedal kranjski podžupan Janez Černe, je ves čas veljalo, da bo nadgrajena dvotirna železnica potekala po obstoječi trasi, februarja pa je Direkcija RS za infrastrukturo občino obvestila o novi idejni zasnovi s spremembo trase. Projektanti so namreč pri pripravi državnega prostorskega načrta ugotovili, da obstoječa trasa mimo Orehka zaradi prevelikega ovinka ne omogoča vožnje vlakov s hitrostjo 160 kilometrov na uro.

Po novi varianti bi bila zato železniška proga speljana po drugi trasi skozi Orehek, vendar pod zemljo. "Ko smo izvedeli za to spremembo idejne zasnove, smo želeli o tem čim prej obvestiti tudi krajane," je izpostavil Černe in pojasnil, da so o tem obvestili tudi predsednika Krajevne skupnosti Orehek - Drulovka Anžeta Tršana. Širša javnost pa je za novo traso izvedela iz lokalnega spletnega medija Trma.

Tršan načrtovani novi trasi odločno nasprotuje. V kraju se je oblikovala tudi civilna iniciativa Proti rušenju vasi Orehek in šolske lipe. Kot je za STA dejal Tršan, bi nova trasa pomenila degradacijo kraja in šolskega dvorišča ter poti. "Gre za povsem nesorazmeren poseg v prostor v primerjavi s koristmi," je izpostavil in dodal, da podpirajo napredek, vendar ne za tako visoko ceno, saj je tega mogoče doseči tudi drugače.

Dejal je, da so v okviru smernic za doseganje hitrosti vlakov 160 kilometrov na uro, kar naj bi bil glavni razlog za spremembo trase, možna določena odstopanja, če denimo zaradi vasi ali naravnega terena takšne hitrosti ni mogoče dosegati. "Mislim, da gre tu za tipični primer, ko bi morali to možnost odstopanja izkoristiti," je ocenil Tršan. Po njegovih informacijah bi bilo mogoče na obstoječi trasi voziti s 140 kilometri na uro.

Kot je poudaril Tršan, krajani pri zaščiti kraja računajo tudi na podporo občine. Na Mestni občini Kranj pa medtem pravijo, da trenutno težko podajo stališče do predlagane trase, saj še ni v fazi uradnega osnutka. Je pa, kot je dejal Černe, treba gledati tudi na širši javni interes in pomen za občino ter celotno državo.

Del projekta je tudi celostna ureditev železniške postaje v Kranju, kjer bi nastal potniški terminal z novo avtobusno postajo in z brvjo do starega mestnega jedra. Na Orehku pa bi dobili podzemno železniško postajališče.

"Želimo, da bi bila rešitev čim bolj optimalna in bi za naše občane imela čim manj negativnih posledic," je poudaril Černe. Kot je pojasnil, podzemna proga načeloma pomeni manj negativnih vplivov na okolje, manj izpustov, hrupa in tresljajev, zlasti tudi za tiste, ki bivajo v bližini obstoječe proge, ki bi jo po izgradnji nove odstranili. Občina pa bi po svojih najboljših močeh poskrbela za lokacijo za nadomestne gradnje hiš, ki bi jih bilo treba porušiti.

Tršan na drugi strani opozarja, da bi bila vas uničena že med samo gradnjo, saj bi predor gradili na način odprtega kopa. Kar se tiče nadomestnih gradenj, pa je poudaril, da bi bilo to zelo težko za starejše krajane, hkrati pa bi bilo med drugim treba rušiti tudi povsem novo hišo, zgrajeno šele pred nekaj meseci.

Krajani se bodo o načrtovani idejni zasnovi lahko podrobneje seznanili na predstavitvi 12. aprila. Občina je namreč Direkciji RS za infrastrukturo in ministrstvu za infrastrukturo predlagala, naj lastnikom zemljišč in drugi zainteresirani javnosti že pred javno razgrnitvijo osnutka državnega prostorskega načrta podrobneje predstavi projekt nadgradnje železniške proge na odseku Ljubljana-Kranj/Naklo, da bodo občani prejeli pravilne informacije glede umeščanja trase železniške proge na območju Orehka.

Na dogajanje se je za POP TV danes odzvala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Kritična je bila do ravnanj podžupana Černeta. Po njenih besedah je bilo neodgovorno, da je informacije o idejni zasnovi za novo traso objavil na svojem profilu na družbenem omrežju Facebook. Zaradi tega je danes poklicala tudi župana Matjaža Rakovca in mu povedala, da se infrastrukturni projekti v državi tako ne vodijo.

"Nobena trasa še ni določena oz. izbrana," je zagotovila. Strinja se, da se v pripravo državnega prostorskega načrta vključi lokalno prebivalstvo, a pred ljudi je treba stopiti šele, ko bodo lahko pristojni pojasnili, zakaj določeno traso predlagajo, je povedala. A do takrat bo treba še marsikaj postoriti, je dodala. Skrbi jo, da se bo projekt ureditve dvotirne železnice zaradi tovrstnega zgodnjega razburjanja prebivalstva upočasnil.