Afera CHF: Banke začele vračati denar
Boj kreditojemalcev, ki so najeli posojila v švicarskih frankih (CHF) in se odločili tožiti banke zaradi ničnosti kreditnih pogodb, se sodeč po trenutni sodni praksi bliža koncu. Čeprav so postopki za mnoge trajali predolgo, so prvi tožniki, ki so zmagali v sodnem postopku, že dočakali, da so jim banke izplačale denarne zahtevke. Ob koncu sodnih počitnic je bilo tako prejetih nekaj pomembnih sodb in sklepov sodišč.
Kreditojemalec, ki je uspel v sporu in leta 2023 prejel pravnomočno razsodbo o ničnosti pogodbe, je čakal na vračilo tožbenega zahtevka v višini 67.800 €, saj je banka vložila revizijo na Vrhovno sodišče RS. Revizija je bila s sklepom zavrnjena, nato pa je odvetnik kreditojemalca banko pozval k plačilu zneska z zamudnimi obrestmi. Banka je v dveh dneh poravnala znesek v višini 81.700 €. Odvetnik Aleš Majcenovič, ki je zastopal kreditojemalca, je pojasnil: "Eno od revizijskih vprašanj banke je bilo, ali je potrošnik, glede na to, da je bil sklenjen čisti devizni kredit v CHF, res upravičen do vrnitvenega zahtevka v evrih. Ker je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo, to pomeni, da je zavzelo stališče, da to vprašanje ni pomembno za razvoj sodne prakse v Sloveniji, oziroma povedano drugače, da je odločitev o vrnitvenem zahtevku v evrih pravilna."
V drugem primeru je isti odvetnik prejel sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je odločalo zgolj o višini tožbenega zahtevka, saj je bila o ničnosti pogodbe predhodno že pravnomočno odločeno. V tem primeru je sodišče odločilo, da mora banka tožniku vrniti celoten znesek preplačila v evrih, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od leta 2014, ko je bil kredit v celoti predčasno odplačan. Sodba je pomembna predvsem glede obrestnega dela, saj je sodišče zavzelo stališče, da se banka kot profesionalna stranka ne more sklicevati na to, da se ob sklepanju ni zavedala tveganj, ki jih je prevalila na kreditojemalca. Zaradi kršitve načela dobre vere je banka dolžna plačati zamudne obresti od dneva poplačila kredita dalje.
Višje sodišče v Ljubljani je ob odločanju o pritožbi banke zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo ugodeno zahtevku kreditojemalcev na ničnost kreditne pogodbe, pritrdilo stališčem odvetnika, da je "za pričetek teka zastaranja vrnitvenega zahtevka kreditojemalca odločilen trenutek odločitve sodišča prve stopnje, ki ugodi tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnega posla, oziroma trenutek pravnomočnosti takšne sodne odločbe." Gre za sodbo II Cp 208/2024 z dne 24. julija 2024, ki je pravnomočna. Odvetnik Robert Preininger pričakuje, da bo ta sodba pomembno vplivala na bodoče odločanje sodnikov na prvi in drugi stopnji sojenja. Po njegovih besedah je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo stališče, kljub temu da Vrhovno sodišče o tem še ni izrecno odločalo.
Po podatkih Združenja Frank število vloženih tožb nenehno narašča. Čeprav postopki tečejo hitreje kot v preteklosti, bi morali biti še bistveno hitrejši, da bodo vsi kreditojemalci dočakali pravico v razumnem roku. Zato združenje poziva sodišča in Ministrstvo za pravosodje, da po zgledu Poljske začnejo pripravljati pogoje za skrajšanje postopkov. V državi z največ krediti v CHF komisija za kodifikacijo civilnega prava, ki deluje znotraj ministrstva za pravosodje, pripravlja spremembe, kot so: pisno zaslišanje strank v sporu, prenos dokaznega bremena v plačilnih zadevah na banko ter samodejno zagotavljanje varstva v obliki začasne odredbe (mirovanje odplačevanja obrokov do konca sodnega postopka), kar slovenska sodišča v mnogih primerih že dosojajo.
