Obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o odpadni hrani

Vsak osmi prebivalec Zemlje je lačen in vsak tretji trpi zaradi pomanjkanja hrane. Odpadna hrana tako ni sporna le z etičnega vidika, ampak tudi z vidika prekomerne porabe naravnih virov, so zapisali na spletni strani Samo1planet. Ta deluje v okviru projekta Life IP Care4Climate, ki ga koordinirajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Kot opozarjajo, se ogromna količina hrane izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige, ob pridelavi na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi, proizvodnji in v trgovinah. "Zato je prav, da se reševanja te težave lotevamo tudi skupaj kot družba," je so navedli. Prvi korak do smotrnejše porabe živil in zmanjšanja odpadkov so vnaprej pripravljeni jedilniki in načrtovan nakup, so poudarili.

Manjšanje količin odpadne in zavržene hrane sodi med prizadevanja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. "Verjamemo, da manj odpadne hrane na individualni in skupnostni ravni odločilno prispeva k zelenemu, trajnostnemu prehodu," je poudarila ministrica Mateja Čalušić.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v Sloveniji tretje leto izvaja kampanjo Safe2Eat, s katero opozarja na tveganja, ki jih živilski odpadki predstavljajo za varnost hrane v Evropi. "Količino zavržene hrane lahko zmanjšamo z nekaj ustvarjalnosti, na primer tako, da ostanke obrokov spremenimo v okusne jedi, s čimer prihranimo tudi denar," so zapisali.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je prebivalec EU leta 2022 v povprečju zavrgel 132 kilogramov hrane. V EU je bilo 59,2 milijona ton odpadne hrane. Prebivalec Slovenije je medtem po podatkih statističnega urada lani zavrgel povprečno 78 kilogramov hrane, kar je šest kilogramov več kot leto prej. Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila lani 164.803 ton, kar je devet odstotkov več kot leta 2022.

Največ ali 44 odstotkov odpadne hrane je lani nastalo v gospodinjstvih, in sicer 72.018 ton ali dva odstotka več kot leto prej. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 55.956 ton odpadne hrane, kar je enako kot leto prej. Najmanj hrane so zavrgli v trgovini z živili, 15.005 ton ali sedem odstotkov več. Večino porasta odpadne hrane gre pripisati večji količini te hrane v dejavnosti proizvodnja hrane. Ta se je v primerjavi z letom prej podvojila na 21.825 ton.

Pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, so ob mednarodnem dnevu poudarili pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj odpadne hrane in zdrav življenjski slog ter opozorili na izzive, povezane z odpadno hrano. V organizaciji Ekologi brez meja pa so spomnili na pobudo Krožnik 12.3, s katero naslavljajo težavo odpadne hrane v restavracijah v Sloveniji.