Novinarji na javni tribuni opozorili na težave v časopisni industriji

V sklopu tribune so novinarke in novinarji osrednjih časopisov v državi, kjer je kolektivno urejanje pravic iz dela skozi kolektivne pogodbe vse težavnejše, izpostavili vedno večjo preobremenjenost novinarjev in novinark. Navedli so problematičnost nespremenjenih plač, člankov, ki se vrednotijo s štetjem vrstic in upad terenskega dela ter poti v tujino, ki so bile pred obdobjem privatizacije večine slovenskih časopisnih medijev veliko bolj razširjene.

Novinarka in predsednica Sindikata novinarjev Dela Andreja Žibret Ifko je poudarila, da so tiskani mediji v zasebni lasti že dolgo žrtve lastnikov kapitala, ki se zavzemajo le za višanje dobička in nižanje stroškov. "Prevečkrat pozabljamo, da poleg javnih servisov tudi tiskani mediji opravljamo službo, ki je v interesu javnosti," je povedala. Dodala je, da se razmere slabšajo, s tem pa je močno ogrožena tudi avtonomija poklica.

Tudi novinarka in predsednica Sindikata novinarjev Večera Branka Bezjak ter novinar Dnevnika in dolgoletni član izvršnega odbora sindikata Uroš Škerl Kramberger sta opisala podobne težave. Kljub odpuščanju in odhajanju novinarjev se obseg dela ni drastično zmanjšal, delo se je namreč le razporedilo med manj ljudi, zaradi tega pa novinarji delo opravljajo ob vseh urah in brez dodatkov, sta povedala.

Vsi trije so poudarili tudi stiske z dopusti, slabo organizacijo, malo časa za novinarsko raziskovanje, izpostavili so tudi, da so poleg starejših iz uredništev začeli odhajati tudi nekateri mlajši novinarji. Skoraj nikjer ni več prisotnega pripravništva in mentorstva, ki sta včasih predstavljala temelj novinarske prakse in učenja za delo v uredništvih.

"Položaj novinarjev se vedno bolj približuje položaju nekvalificiranih, slabo plačanih in lahko zamenljivih delavcev," je razložil Branko Bembič s Centra za proučevanje organizacij in človeških virov ter fakultete za družbene vede. Upanje za boj novinarjev je mogoče prepoznati le še v okviru širšega boja za družbo, saj le ta nujno potrebuje javno komuniciranje, je razložil.

Dogodek je povezovala novinarka in TV voditeljica Ksenija Horvat, ki je v debato o krizi slovenske časopisne industrije povabila tudi novinarje in novinarke v občinstvu. Ti so se strinjali, da je o problematiki poklica treba začeti bolj glasno govoriti.