Stanje v Tešu resno, v pripravi interventni zakon za preprečitev stečaja

Termodivizija Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), v katero sodita Teš in Premogovnik Velenje, bo po neuradnih informacijah prihodnje leto predvidoma poslovala z izgubo v višini med 150 in 200 milijonov evrov. Skupaj naj bi imela 125 milijonov evrov negativnega EBITDA in 195 milijonov evrov negativnega denarnega toka.

Ker je Teš edini dobavitelj toplote v Šaleški dolini, bi njegov stečaj pomenil nedopustno tveganje za več kot 35.000 prebivalcev in tudi za gospodarstvo, je v izjavi za medije v Ljubljani dejal minister.

Začasna rešitev, ki so jo pripravili na ministrstvu, tako predvideva omejitev delovanja Teša in Premogovnika Velenje, ki bi temeljila zgolj na ogrevanju. S tem bi vzpostavili gospodarsko javno službo za oskrbo s toploto, ki mora biti neposredno povezana s termodivizijo HSE. Pri reševanju težave je treba namreč upoštevati tudi pravila EU glede dodeljevanja državne pomoči. Teš in Premogovnik Velenje bi po tem scenariju upravljal neposredno Slovenski državni holding (SDH).

Ukrep naj bi veljal, dokler ne vzpostavijo alternativnega sistema ogrevanja. "Rešitev seveda ne bo poceni," je poudaril minister. Kot je dejal, morajo biti v vsakem primeru spoštovana vsa načela pravičnega prehoda. "Da se strošek ne prevali na ljudi iz doline ali tudi na davkoplačevalce, bom naredil vse, kar je v moji moči, da se za ta namen primarno uporabi dobičke energetskih podjetij," je napovedal.

Kumer se je danes sestal z županoma Šoštanja in Velenja ter drugimi deležniki, kot so vodstvo HSE, predstavniki SDH in sindikatov. Pričakuje, da bodo v sodelovanju z njimi rešitve dodelali v nekaj tednih, javnost pa bodo o napredku obveščali sproti.

Kot je še dejal, težave izhajajo iz političnih odločitev v preteklosti, za katere ta vlada ni kriva. Je pa njena naloga poskrbeti, da ljudje zaradi napačnih političnih odločitev ne bodo ostali brez ogrevanja. "Prav tako bomo uvedli vse potrebno za zaščito zaposlenih v Premogovniku Velenje, ki bi sicer ostali brez zaposlitve," je dodal.

Če ne bi ukrepali, bi čez noč na cesti ostalo približno 2500 delavcev, državi pa bi ostalo tudi 286 milijonov evrov nepoplačanega dolga do Evropske investicijske banke. Z interventnim zakonom bi tudi pridobili čas do sprejema dveh zakonov, ki bosta določila prihodnost šaleške regije, in sicer zakona o prestrukturiranju regije in zakona o postopnem zapiranju velenjskega rudnika.

Na ministrstvu po neuradnih informacijah opozarjajo, da bi se brez izločitve termodivizije prej ali slej potopil tudi HSE, ki je sicer dobičkonosen. HSE je vodilno državno podjetje, ko gre za nove naložbe v zeleni prehod, zato zelo podpirajo napore za njegovo zaščito.