V Naklem prvi Seneni festival v Sloveniji

Gre za prvi večji dogodek v državi, ki bo namenjen kmetovalcem, ki se ukvarjajo s seneno prirejo mleka in mesa ali pa jih ta zanima. Cilj organizatorjev je, da se glas o pomenu senene prireje čim bolj razširi.

Kot so pojasnili, senena prireja v Sloveniji predstavlja alternativo konvencionalni prireji mleka in mesa ter temelji izključno na seneni krmi. V Sloveniji so jo poznali že starejši rodovi, a ker je bila podvržena zunanjim vremenskim vplivom, jo je pred približno 40 leti nadomestila prireja s silažno krmo.

Pred 15 leti se je ponovno pojavila ideja o seneni prireji, ki je v tujini, še zlasti v sirarsko razvitih deželah, dobro poznana in priznana že več desetletij. Temeljila naj bi na prireji bolj kakovostnega mleka in mesa, kar je omogočil tudi tehnološki razvoj na področju sušenja sena.

Na območju Slovenije se je med seboj povezalo nekaj kmetovalcev in se združilo v Zavod Seneno, kjer se jim je kmalu pridružila tudi Mlekarna Celeia, ki je prva slovenska mlekarna s seneno linijo mlečnih izdelkov.

Zavod Seneno ustvarja nabor informacij za kmetovalce in potrošnike, ki jih senena prireja zanima. Na ta način tudi povezuje kmetovalce med seboj, kar je pomembno pri nastopu na prehrambenem trgu.

Ker želijo seneno prirejo z informacijami približati čim več kmetovalcem, so se odločili, da pripravijo prvi seneni festival, na katerem bodo kmetovalci in ostala zainteresirana javnost dobili informacije iz prve roke ter možnosti za povezovanje. To je, kot so prepričani, ključno za dvig prepoznavnosti in ugleda znamke Seneno v Sloveniji.

V okviru festivala bodo med drugim predstavili ukrep senene prireje v okviru novega obdobja skupne kmetijske politike in certificiranja senene prireje. Organizirana bo okrogla miza Seneno v praksi, podelili pa bodo tudi nagrade zmagovalcem za najbolj kakovostno seno in predstavili dobre prakse v seneni prireji.

Natančnega podatka o tem, koliko kmetov se v Sloveniji ukvarja s seneno prirejo, ni. Kot so za STA pojasnili v zavodu Seneno, je senena prireja v Sloveniji zaenkrat šele v začetni fazi, medtem ko se denimo v Avstriji z njo ukvarja skoraj tretjina kmetov. Tudi v Sloveniji sicer opažajo rast zanimanja, saj kmetje vidijo uspeh tistih, ki so se odločili za seneno prirejo.

Naloga zavoda je, da osvešča o seneni prireji, da kmete spodbuja k tovrstnemu kmetovanju, jih povezuje, jim pomaga pri preboju na trgu ter skrbi za promocijo. Ob tem bi si želeli tudi večje krovne podpore na državni ravni, da bi se senena prireja prepoznala kot morebitna strateška prednost.

V preteklosti se je podobno dogajalo z ekološkim kmetovanjem, ki pa se je ob močnem valu po vsej Evropi hitro uveljavilo. Po mnenju zavoda bi tudi slovensko kmetijstvo na ta način zagotovo lahko dobilo dodano vrednost.