V Vipavski dolini začeli pridelovati sončnice

"Sončnice so kar zanimiva poljščina, ker so kar precej odporne na sušo, predvsem v tej poletni vročini, in jo veliko bolje prenašajo kot koruza," je za STA povedala specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Nova Gorica Anka Poženel.

Poljedelci v Spodnji Vipavski dolini sončnic niso posejali prvič. Sejejo jih predvsem tisti, ki živijo v bližini italijanske meje, saj celotno letino prodajo trgovcem preko državne meje. "Doslej so bili zelo zadovoljni tudi s finančnim rezultatom tega odkupa in samo pridelavo," je povedala.

V lanskem letu je bilo s sončnicami posejanih okrog 20 hektarov polj v spodnjem delu Vipavske doline, zanimanja za tovrstno pridelavo pa je vse več. Sončnično seme odvisno od sorte vsebuje od 25 do 53 odstotkov kakovostnega olja, toda vipavski pridelovalci žal nimajo možnosti, da bi ga predelali sami.

Za sejanje sončnic na svojih poljih so se odločili predvsem večji poljedelci, ki imajo tudi primerno mehanizacijo. "Kakšnih posebnih strojnih prilagoditev za pridelovanje sončnic ni, saj je potrebna enaka strojna linija kot pri pridelavi koruze. Kdor sicer seje koruzo za zrnje, lahko brez problemov poseje tudi sončnice," je povedala Poženel.

Zaradi obilice padavin v juliju sicer letos v Vipavski dolini zelo dobro uspeva tudi koruza. A to ni običajno, saj je bilo v zadnjih 30 letih sušnih povprečno kar devet od desetih let. Koruza potrebuje obilo vlage v juliju in avgustu, sončnice pa v spomladanskem času, ko je tudi pri nas več dežja. V poletnih mesecih, v času cvetenja, pa ne potrebuje več toliko vlage za dozorevanje semen.

"Prav zato dajo sončnice višji pridelek in zato tudi boljši finančni izkupiček. Zagotovo je tam, kjer ni namakanja, sončnica boljša odločitev," je prepričana Poženel. Povedala je še, da so sončnic veseli tudi okoliški čebelarji, saj so zelo medovite rastline, kar je ob pomanjkanju druge čebelje paše še kako dobrodošlo.