Okrožno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek T-2 v sporu z državo

Družba T-2 in njeni lastnici, družbi Garnol in Gratel, terjajo od države 54,7 milijona evrov odškodnine zaradi škode, povzročene zaradi domnevno napačnih odločitev sodišč pri stečaju družbe, ki se je vlekel nekaj let, dokler ustavno sodišče marca 2017 ni dokončno odločilo v korist telekomunikacijskega distributerja. Kot danes piše časnik, je zdaj ljubljansko okrožno sodišče njihov tožbeni zahtevek zavrnilo, saj v nasprotju z ustavnim sodiščem meni, da redni sodišči nista ravnali protipravno.

Predlogi za stečaj T-2 so se začeli pojavljati leta 2009. Družba je pristala v prisilni poravnavi, sledili so začetki in prekinitve stečaja. Za stečaj se je zavzemala zlasti Družba za upravljanje terjatev bank, ki je bila prepričana, da bo ta omogočil boljše poplačilo terjatev do družbe. Družba Garnol, 98,06-odstotna družbenica T-2, pa je vztrajala, da razlogov za stečaj ni, saj da je družba solventna.

Ustavno sodišče je glede stečaja odločalo dvakrat. Leta 2015 je razveljavilo sklep višjega sodišča, ker da je bila T-2 kršena pravica do enakega varstva pravic in enakega pravnega položaja družbenikov. Višje sodišče je nato v ponovljenem postopku leta 2016 ponovno začelo stečaj nad T-2, vrhovno sodišče je istega leta zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno.

Družba Garnol je vložila novo ustavno pritožbo. Ustavno sodišče je leta 2016 do končne odločitve začasno zadržalo izvajanje stečaja, nato pa leta 2017 ponovno razveljavilo sklep Višjega sodišča v Ljubljani iz leta 2016 o začetku stečajnega postopka, tako da so se vsi sodni postopki, povezani s stečajem T-2, dokončno zaključili.

Družbe so tožbo za povračilo škode oprle na ugotovitve ustavnih sodnikov, da višje sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi meril, ki jih pri sojenju ne bi smelo upoštevati, torej samovoljno. Vendar je sodnica gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča Dida Volk nasprotno od ustavnega sodišča sklenila, da ravnanje višjega in vrhovnega sodišča nima znakov protipravnosti v smislu predpostavk odškodninske odgovornosti po 26. členu ustave, zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnila, še poroča Delo.

Tožeče stranke so se zoper zavrnilno sodbo pritožile, višje sodišče pa o pritožbi po navedbah Dela še ni odločilo.