Na srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja pobuda za ustanovitev EZTS
Na 53. srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja so potrdili željo, da bi pokrajini tesneje povezali z ustanovitvijo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Izpostavili so tudi problematiko staranja prebivalstva na tem območju s poudarkom na dolgotrajni oskrbi.
Slavnostni govornik srečanja, ki se je odvilo v soboto, je bil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki se je z župani z obeh strani meje ter predstavniki krovnih organizacij Slovencev v Videmski pokrajini in razvojnih institucij v Posočju pred srečanjem sestal na okrogli mizi.
Njena rdeča nit je bila vzpostavitev EZTS. Ideja o takšnem povezovanju se je pojavila na lanskem srečanju, letos pa so za vodilni instituciji v Posočju in Videmski pokrajini določili Posoški razvojni center ter Gorska skupnost Ter in Nadiža.
Maljevac je v nagovoru izrazil željo, da bi pogovori prinesli konkretne rezultate. "S solidarnostnimi programi, medinstitucionalnim sodelovanjem in spodbujanjem vključevanja želimo ustvariti pogoje, kjer lahko ljudje na obeh straneh meje živijo kakovostno in enakovredno. Smo ministrstvo v eni državi, a povezovalna namera ostaja," je dodal.
Minister je z župani spregovoril o izzivih področja skrbi za starejših, na obeh straneh meje se namreč soočajo s staranjem prebivalstva. Poudaril je, da ministrstvo lahko priskoči na pomoč z osnovno infrastrukturo, v Bovcu bodo letos začeli graditi nov dom za starejše.
Direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor je povedal, da dolgoletni pogovori o krepitvi čezmejnega sodelovanja zaenkrat še niso prinesli oprijemljivih rezultatov, bi pa to utegnilo spremeniti EZTS. Letos po njegovih besedah načrtujejo analizo razvojnih pobud in določitev prednostnih področij.
"Ugotavljamo, da ima območje razvojne potrebe, ki so relativno velike in podobne, smo pa skromni pri skupnem črpanju razvojnih sredstev, ki so na razpolago," je pojasnil. Izpostavil je možnosti sodelovanja na področju turizma, skrbi za mlade in starejše ter podjetništva in gospodarstva.
Sledila je tradicionalna podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letos so jih prejeli Alma Hlede Prescheren za dolgoletno poučevanje in ohranjanje slovenščine ter vsesplošno angažiranje na kulturnem področju, Sandro Quaglia za aktivno udejstvovanje na vseh ravneh ohranjanja slovenske kulture v Reziji in Nataša Gliha Komac za bogat doprinos k ohranjanju in razvoju slovenskega jezika v zamejstvu ter povezovanje matične domovine in zamejstva.
