Praznovanje božiča in njegove tradicije v Sloveniji in svetu
Kristjani po vsem svetu se pripravljajo na božič, praznik, ki zaznamuje rojstvo Jezusa Kristusa. Praznovanje doseže vrhunec na sveti večer, ko so v cerkvah polnočne maše, medtem ko na sam božič sledijo osrednje maše. Bogata zgodovina praznika sega v zgodnje obdobje krščanstva, ko je božič predvsem predstavljal del bogoslužja, njegovo zunanje praznovanje pa se je razvilo šele pozneje.
V zgodnjih stoletjih krščanstva rojstvo Jezusa Kristusa ni imelo osrednje vloge. Praznovanje božiča je postalo vidnejše šele v 4. stoletju, ko je papež Julij I. določil 25. december kot dan Jezusovega rojstva, s čimer je ta datum povezal s poganskim praznikom dneva nezmagovitega Sonca. Vpeljava bogoslužij, kot so polnočna, zorna in dnevna maša, sega v 7. stoletje in se je ohranila do danes. Polnočna maša simbolizira Jezusovo rojstvo, zorna maša pripoveduje o obisku pastirjev, dnevna pa prinaša najgloblji pomen božičnega sporočila.
Tradicionalne jaslice so del praznovanja že od 13. stoletja, ko je sv. Frančišek Asiški postavil prve žive jaslice v Grecciu. V Sloveniji so prve jaslice omenjene v 17. stoletju in so se iz cerkva razširile v domove, kjer so postale del družinskih praznovanj. Zelo pomembno mesto imajo jaslice tudi danes, tako v cerkvah kot na razstavah po vsej Sloveniji.
Poleg jaslic je simbol božiča tudi pesem "Sveta noč," ki je bila prvič izvedena leta 1816 in je danes prevedena v več kot 300 jezikov. Pesem je v slovenščino prevedel Jakob Aljaž, pri nas pa so jo prvič zapeli v Tržiču leta 1871.
V Sloveniji je bil božič dolgo časa tudi politično obremenjen praznik. Po drugi svetovni vojni je postal delovni dan, a je ostal v srcu vernikov. Ljubljana je leta 1986 prvič slišala božično poslanico nadškofa Alojzija Šuštarja, kar je nakazalo vrnitev božiča kot dela prostega dne in njegovega splošnega sprejemanja.
Praznovanje božiča v Sloveniji vključuje priprave v adventnem času, ki se zaključi na sveti večer. Družine se zberejo pri božični večerji, blagoslovijo domove in se odpravijo k polnočnicam. Na božično jutro sledita pastirska in osrednja maša. Podobne običaje imajo tudi evangeličani, ki ob božiču prav tako pripravljajo bogoslužja in obdarujejo otroke.
Pravoslavni verniki božič praznujejo 13 dni kasneje zaradi uporabe drugačnega koledarja. Njihovo praznovanje vključuje 40-dnevni post, pripravo badnjakov in večerno liturgijo na badnji dan, ki simbolizira Jezusovo rojstvo.
Božič ostaja eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih praznikov v Sloveniji in svetu, saj združuje družine in skupnosti ter prinaša sporočilo miru in ljubezni.
