Razstava o Jošku Tischlerju opozarja na pomen stika s koroškimi Slovenci
Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v Atriju ZRC SAZU udeležila odprtja razstave Tischler – oče slovenske gimnazije, ki jo pripravljata ZRC SAZU in Mohorjeva družba v Celovcu. Razstava, ki jo je podprl urad za Slovence v zamejstvu, osvetljuje življenje in delo Joška Tischlerja, pomembnega šolnika in politika koroških Slovencev.
Vesna Humar je v nagovoru poudarila, da razstava ni le poklon Tischlerju, temveč tudi opomin, kako pomemben je živ stik z avtohtonimi narodnostnimi skupnostmi. »Moramo se vprašati, koliko imamo več kot 100 let po plebiscitu, skoraj 80 let po pariških mirovnih pogodbah in več kot 30 let po osamosvojitvi še živega stika s koroškimi Slovenci in Slovenci v drugih sosednjih državah,« je dejala in dodala, da od tega stika ni odvisna le prihodnost Slovencev v Avstriji, temveč tudi prihodnost slovenskega naroda kot celote.
Posebno pomembno se ji zdi, da razstava potuje tudi po gimnazijah v Sloveniji in na Koroškem, saj s tem mlajšim generacijam približuje zgodovino in pomen ohranjanja narodnostne identitete.
O Tischlerjevem življenju in dediščini so v pogovoru, ki je sledil odprtju, spregovorili predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU dr. Petra Svoljšak, glavni urednik Mohorjeve družbe Celovec mag. Hanzi Filipič ter raziskovalca Tischlerjeve družinske zapuščine dr. Andrej Rahten in dr. Jan Bernot.
Razstava temelji na raziskovalnem projektu, ki obravnava Tischlerjevo vlogo pri oblikovanju slovenske izobraževalne in politične zavesti med koroškimi Slovenci. Namenjena je širšemu razumevanju narodnega boja in vloge izobraževanja pri ohranjanju narodne skupnosti.
