Slovenski dom Zagreb proslavil 95. obletnico
Dokler bodo v Zagrebu slovenske besede, bo tam tudi Slovenski dom, je na petkovi slovesnosti ob 95. obletnici društva Slovenski dom Zagreb izpostavil njegov predsednik Darko Šonc. Društvu, ki velja za stičišče slovenske skupnosti v hrvaški prestolnici, je urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ob visoki obletnici podelil tudi priznanje.
Društvo Slovenski dom Zagreb, ki letos praznuje 95 let obstoja, je eno od najstarejših slovenskih društev zunaj domovine. Visoko obletnico je obeležilo s slovesnostjo v Zagrebu, ki so se je med drugim udeležili slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan, Rudi Merljak z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnik slovenske manjšine v hrvaškem saboru Armin Hodžić.
Šonc, ki je predsednik društva že vse od leta 1994, je na slovesnosti poudaril, da biti Slovenec ni prostočasna dejavnost niti odločitev. "Biti Slovenec je zavest, biti Slovenec je spomin na naše prednike, na deželo, iz katere so prišli. Je temeljni del naše samobitnosti, ki nas dela posebne in samosvoje v kulturnem okolju, ki smo ga vzeli za svojega in ga ravno s svojim slovenskim soustvarjali in bogatili," je dejal.
Prepričan je, da bodo, dokler bodo v Zagrebu slovenske besede, tam tudi Slovenci in Slovenski dom. "Zato je Zagreb tudi naše mesto in ne zgolj naslov z našim imenom in dokaz o stalnem prebivališču," je dodal.
Šonc je na slovesnosti prejel tudi priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prispevek in zasluge Slovenskega doma Zagreb po besedah Merljaka namreč nikakor niso ostale neopažene. "Ker gre med vsemi delujočimi društvi Slovencev na Hrvaškem za daleč najstarejše društvo in ker poleg tega delujejo tudi v glavnem mestu, je mogoče Slovenski dom razumeti kot nekakšnega starosto med slovenskimi društvi," je dejal.
Slovenski dom Zagreb deluje brez prekinitve že 95 let, za datum njegove ustanovitve pa velja 9. november 1929. Ustanovitelj društva, ki se je takrat imenovalo Narodna knjižnica in čitalnica, je bil Fran Zavrnik.
Društvo se je do danes večkrat preimenovalo in uspešno prestalo viharje zgodovinskih sprememb. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške leta 1991 je prevzelo vlogo stičišča, kjer se poleg umetnikov, predavateljev, diplomatov in podjetnikov ustavljajo tudi politični predstavniki obeh držav. Leta 2019 je za svojo vlogo pri ohranjanju in razvoju slovenstva na Hrvaškem prejelo red za zasluge Republike Slovenije ter listino mesta Zagreb za prispevek k razvoju, napredku in ugledu hrvaške prestolnice. Danes šteje okoli 400 članov.
