V Bruslju obeležili slovenski kulturni praznik

Na veleposlaništvu so s kulturnim programom nastopili učenci slovenskega jezika na Evropski šoli v Bruslju in dopolnilnega pouka slovenščine, ki so recitirali Prešernovo Vrbo in uprizorili Povodnega moža. Ob njih je sodelovala tudi skupina Belgijcev, ki se učijo slovenščine, in izvedla skladbo Poljubljena skupine Tabu. Zbrane je nagovorila slovenska veleposlanica v Belgiji Barbara Sušnik, ki je poudarila pomen Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta prvič skupaj gostili dve mesti iz različnih držav – Nova Gorica in Gorica.

V Evropskem parlamentu je bila ob prazniku odprta razstava Zlati rez slikarja Izidorja Tomaža Perka, ki vključuje portrete desetih ključnih slovenskih kulturnikov, med njimi Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Primoža Trubarja in Ivane Kobilca. Razstava, ki je nastala ob deseti obletnici članstva Slovenije v EU, je bila že predstavljena v Berlinu, ZDA, Kanadi in Londonu. Po besedah Perka slike ne vzbujajo le narodne zavesti, ampak poudarjajo enakovredno mesto Slovenije v evropski skupnosti.

Evroposlanka Irena Joveva, ki je organizirala razstavo, je izpostavila pomen slovenske kulture za evropsko dediščino, evropska komisarka Marta Kos pa je poudarila, da je jezik temelj slovenske identitete in ključni razlog, da je narod skozi zgodovino obstal.

Obeležitev kulturnega praznika se je zaključila pri spomeniku Zdravljice v evropski četrti Bruslja, kjer je prvi verz slovenske himne zapisan v vseh uradnih jezikih EU. Dogodek, ki ga je že petnajstič organiziral evroposlanec Milan Zver, je poudaril univerzalno sporočilo Prešernove Zdravljice o sodelovanju med narodi, ki ga kot svojo vrednoto sprejema tudi Evropska unija.