Na Otoku v pričakovanju kronanja novega kralja

Karel III., ki je že septembra po smrti matere, kraljice Elizabete II. postal novi britanski kralj, bo čez teden dni skupaj s soprogo Camillo v Westminstrski opatiji v Londonu še uradno okronan.

Na Otoku v pričakovanju kronanja novega kralja

Dogodkom ob tej slovesnosti bo posvečen celoten prihodnji konec tedna, v britanski prestolnici pa pričakujejo na tisoče ljudi.

Kronanje je uradna slovesnost od prenosu naziva in pooblastil na novega kralja, obenem pa tudi verska slovesnost, ki pomeni potrditev monarhove vloge kot vodje anglikanske cerkve. Ni pa pogoj za to, da nekdo dejansko postane kralj. Tudi Karel je tako kot prestolonaslednik prestol samodejno zasedel ob smrti svoje matere, kraljice Elizabete II. 8. septembra lani.

Slovesen dogodek kronanja, ki so ga v Londonu nazadnje pripravili pred 70 leti, bo zaznamoval celoten prihodnji konec tedna. Petek bo v znamenju priprav na slovesne sprevode in ulične zabave. Največje množice ljudi v soboto že od zgodnjih jutranjih ur pričakujejo ob poti sprevoda kralja in kraljice, zlasti ob ulicah The Mall, Whitehall in ob trgu Parliament Square.

Tudi v Westminstrsko opatijo naj bi povabljeni gostje, ki jih je okrog 2000, začeli prihajati že zgodaj. Pred samim obredom kronanja, ki se bo začel ob 12. uri po srednjeevropskem času, se bo sprevod s kraljem in kraljico popeljal po ulicah od Buckinghamske palače do opatije in se nato po končani slovesnosti po isti poti tudi vrnil. Kasneje popoldne bo kraljevi par množice pozdravil z balkona Buckinghamske palače.

V nedeljo bo osrednji dogodek večerni koncert za približno 10.000 gostov na windsorskem gradu, na katerem bodo med drugim nastopili Katy Perry, Take That in Lionel Richie.

Od petka do nedelje bodo lahko pubi po vsej državi ostali odprti dve uri dlje kot običajno - do ene ure zjutraj, ljudje pa so povabljeni, naj se slavju pridružijo z uličnimi zabavami in sodelovanjem v prostovoljnih projektih v svojih skupnostih. To naj bi bilo v središču zlasti v ponedeljek, ki za Britance dela prost dan.

Obred kronanja ostaja enak že več kot 1000 let, sama slovesnost - druga doslej, ki jo bo mogoče spremljati v televizijskem prenosu - pa bo vendarle veliko krajša in skromnejša, kot je bilo leta 1953 kronanje Elizabete II. Gostov v Westminstrski opatiji bo manj, okrog 2000, medtem ko jih je bilo pred 70 leti kar 8000. Takrat tri ure dolg obred bo tokrat trajal le nekaj več kot uro.

Karel in Camilla se bosta v Westminstrsko opatijo odpeljala z modernejšo kočijo, prvič uporabljeno leta 2014, z okni na električni pomik in klimo. Nazaj pa se bosta vrnila z zlato kočijo, ki so jo uporabili v vseh kronanjih od leta 1830. Spremljal ju bo sprevod z okoli 4000 sodelujočimi, medtem ko jih je bilo leta 1953 kar 29.000, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Samo kronanje sestavlja več delov. Na začetku bo canterburyjski nadškof predstavil kralja, ki ga zbrani pozdravijo z vzklikom Bog obvaruj kralja. Sledi prisega kralja, da bo branil zakon in anglikansko cerkev, nato pa ga bo nadškof mazilil s svetim oljem.

To je narejeno po skrivnem receptu, ki med drugim vsebuje vrtnice, jasmin in cimet. Olje, narejeno za Karla, ne bo vsebovalo nobenih sestavin živalskega izvora, medtem ko je bila doslej v olju tradicionalno tudi ambra, ki nastaja v črevesju kita glavača.

Ob sami umestitvi kralj nato prejme kraljevo kroglo, ki ponazarja tako versko kot moralno avtoriteto, žezlo, ki predstavlja moč, in še posebno vladarsko žezlo, ki nosi simbole pravičnosti in usmiljenja. Ob zaključku bo nadškof na kraljevo glavo položil krono svetega Edvarda - z isto so okronali Elizabeto II. - in kralj se bo od posebnega stola kralja Edvarda, ki se uporablja ob kronanjih, pomaknil k prestolu.

Na enak način bo potekalo tudi kronanje kraljice Camille, za katero bodo v ta namen prilagodili leta 1922 izdelano krono kraljice Marije, Karlove prababice.

Obred bo poln še druge simbolike, med drugim bo križ na čelu sprevoda v opatiji vključeval delčke križa, na katerem naj bi križali Jezusa in ki jih je Karlu kot darilo ob kronanju podaril papež Frančišek.

Glasbo za slovesnost, ki vključuje 12 posebej za to priložnost spisanih skladb, je izbral sam kralj. Del bo tako v spomin na Karlovega očeta, princa Philipa, ki se je rodil v Grčiji, tudi grške pravoslavne glasbe.

Ker gre za državniško priložnost, bo stroške kronanja krila vlada, razkrili pa jih bodo šele po kronanju.

 

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0