Stanje naravnega rezervata Zelenci se je normaliziralo

Potem ko je bil lani jeseni kranjskogorski naravni rezervat Zelenci zaradi pomanjkanja vode v slabem stanju, so se letos razmere izboljšale in stanje se je normaliziralo.

Stanje naravnega rezervata Zelenci se je normaliziralo

Vodostaj se je povišal in voda se je zbistrila. Kot so ugotovili strokovnjaki, je lansko slabo stanje povzročila izrazita poletna suša.

Metod Rogelj s kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave tako nizkega vodostaja v Zelencih, kot je bil lansko jesen, ne pomni. Trenutno hidrološko stanje pa je običajno za ta čas. "Povirno jezerce je napolnjeno z vodo v običajnih okvirih, tudi dolvodno močvirje je napajano z vodo v običajnih količinah. Na tem delu smo opazili precejšen dvig dna struge Save na odseku skozi Blata, kar je povzročilo večje razlivanje vode v tem delu," je pojasnil za STA.

Kot je navedel, je edina neposredno opazna posledica lanskega nizkega vodostaja povečana količina alg, ki so se razrasle po dnu izvirnega jezerca. Zaradi nizke temperature vode in običajnih količin vode pa Rogelj pričakuje, da bodo alge postopoma propadle oziroma se ne bodo razraščale dalje.

Opazen je tudi razrast šaševja na iztoku iz jezerca proti dolvodnemu močvirju. Šaševje je preraslo celotno širino struge in verjetno upočasnjuje iztok iz jezerca. "Stanje bomo opazovali, saj bi napredovanje zapiranja iztoka lahko precej spremenilo hidrološko stanje in videz povirnega jezerca," je izpostavil sogovornik.

Ker se je hidrološko stanje Zelencev normaliziralo, morebitni ukrepi v zvezi s tem niso v načrtu. Je pa Zavod RS za varstvo narave z Občino Kranjska Gora v navezi glede mulja in peska v hudournikih pod vodno akumulacijo, pri čemer na zavodu upajo, da bo struga čim prej očiščena.

Z ministrstvom za naravne vire in prostor ter Občino Kranjska Gora načrtujejo tudi izvedbo nadaljnjih ukrepov za usmerjanje in obvladovanje obiska, skladno z nosilnimi zmogljivostmi rezervata. Za vdor podlubnikov v smrekov gozd pri razglednem stolpu pa z Zavodom za gozdove Slovenije iščejo čim bolj sonaravno oziroma rezervatu primerno rešitev.

Letos na izviru Zelenci poteka tudi preiskovalni monitoring, v okviru katerega bodo analizirali vzorce vode in sedimenta. Načrtujejo dve seriji vzorčenj na različnih merilnih mestih, prvo vzorčenje pa so izvedli v drugi polovici maja. "Vzorci se trenutno analizirajo v laboratorijih, rezultate še čakamo," so pojasnili na Agenciji RS za okolje.

Na vzorcih vode bodo analizirali obsežen nabor parametrov. Opravljena bo tudi mikrobiološka analiza vode in analiza z namenom ugotavljanja potencialnega vira onesnaženja. Prav tako bo opravljena neciljana analiza organskih spojin, s katerimi lahko zaznajo morebitno prisotnost onesnaževal, ki niso bila vključena v klasično laboratorijsko analizo.

Glede na vsebnosti mikroplastike v vodi in sedimentu pa bodo skušali ovrednotiti prispevek mikroplastike zaradi skakalnic iz umetne mase v Planici ter prispevek mikroplastike zaradi aglomeracij v prispevnem zaledju izvira Zelenci.

Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je lani jeseni ocenila, da vzrok za tedanje stanje Zelencev, ki naj bi bili na pragu ekološke katastrofe, ni bila le suša, temveč tudi polnjenje vodnega bazena na smučišču v Podkorenu v času suše in polivanje umetne mase na skakalnici v Planici. Rogelj pa je pojasnil, da je glede na letošnje stanje mogoče s precejšnjo gotovostjo sklepati, da sta slabo stanje Zelencev povzročila dolgotrajni manko padavin in izrazita poletna suša.

"Ocenjujemo, da na slabo hidrološko stanje lansko poletje in jesen polnjenje bazena ni vplivalo," je navedel Rogelj in dodal, da se je gradnja bazena za zasneževanje zaključila septembra, ko je bilo stanje v Zelencih že precej spremenjeno. Poleg tega potok, ob katerem je zgrajena vodna akumulacija, ni neposreden vir vode v povirnem delu Zelencev. Obenem se bazen do takrat tudi še ni polnil.

Je pa gradnja poslabšala stanje z vidika zamuljevanja v močvirnem delu. "Zaradi neupoštevanja naravovarstvenih usmeritev se je in se še bo v Zelence in v hudournik, ki priteka vanje, sprostilo precej mulja in drobnega peska, kar dodatno pospešuje zaraščanje in spreminjanje hidrologije," je opozoril.

Za ugotovitev potencialnega vpliva rabe vode v Planici pa bi potrebovali natančnejšo proučitev količin porabljene vode in oceno transpiracije s teh površin, je izpostavil Rogelj in dodal, da teh podatkov nimajo.

 

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0