10 let telemedicinske mreže TeleKap: Akutna možganska kap že dolgo ni več brezupna diagnoza
V telemedicinski mreži TeleKap, izvirni slovenski rešitvi zdravljenja akutne možganske kapi na daljavo, to jesen obeležujejo 10. obletnico delovanja. Ob ključnem sodelovanju deležnikov na primarni ravni zdravstva, v mrežnih (regionalnih) bolnišnicah in obeh univerzitetnih kliničnih centrih se v okviru Enote Za TeleKap na KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike UKCL vsak dan trudijo reševati možgane in življenja v Sloveniji.
V UKCL je danes potekalo srečanje ob tem pomembnem mejniku, pripravili smo tudi praktični prikaz obravnave bolnika na daljavo. Vodja Enote za TeleKap asist. dr. Matija Zupan, dr. med., potek takšnega pregleda opisuje: »Komunikacijo začne zdravnik v mrežni bolnišnici, ki prepozna pacienta z znaki akutne možganske kapi. Pokliče na številko, na kateri smo dosegljivi ves čas, torej 24/7, nato nevrološki pregled opravimo prek kamere, tako da dobimo oceno kliničnega stanja. Nadaljujemo s slikovno diagnostiko: posnamemo slike možganov, možganskih žil, pretoka krvi skozi možgane in se na podlagi teh kazalnikov odločimo, kakšno bo najustreznejše zdravljenje.«
V mreži TeleKap pri zdravljenju možganske kapi vsakodnevno sodelujejo zdravstveni delavci primarne ravni zdravstva, regionalnih bolnišnic in obeh univerzitetnih kliničnih centrov. Akutna možganska kap že dolgo ne predstavlja več brezupne diagnoze, s hitrim in ustreznim ukrepanjem je namreč možno zajeziti okvaro možganovine in pripomoči k ugodnemu razpletu bolezni. Čeprav je reperfuzijsko zdravljenje z intravensko trombolizo in trombektomijo, ki privede do raztopitve oz. mehanske odstranitve krvnega strdka, na voljo čedalje večjemu deležu bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo, pa je njegova učinkovitost močno odvisna od časa.
»Čas so možgani in zgodnejše zdravljenje pomeni bistveno boljše možnosti za preživetje možganovine in s tem klinično ugoden razplet bolezni.«
V mreži TeleKap so od začetka delovanja opravili nekaj več kot 10.000 obravnav, od katerih je dobrih 6.200 predstavljalo ishemično možgansko kap. Veliko večino, več kot 80 odstotkov obravnav, so opravili izven rednega delovnega časa, ko v regionalnih bolnišnicah praviloma ni prisotnega nevrologa. Delež trombolitičnega zdravljenja je v naši mreži 34-odstoten, delež trombektomij pa 8-odstoten. Preostale obravnave predstavljajo akutni nevrološki bolniki s hemoragičnimi oblikami možganske kapi in akutne nevrološke bolezni nežilnega izvora.
Ocenjujejo, da so z mrežo TeleKap pripomogli k bistvenemu povečanju uporabe trombolitičnega zdravljenja in trombektomije tudi na nacionalni ravni. Analiza zgodnje obravnave akutne možganske kapi v širšem evropskem prostoru je namreč pokazala, da se je delež trombolitičnega zdravljenja v Sloveniji od leta 2016 do 2019 povečal z 9 na 22 %, delež trombektomije pa s 3 na 11 %. »V tej luči dosegamo rezultate, ki nas umeščajo v zgornjo tretjino držav širšega evropskega prostora, v nekaterih pa primerjalno presegamo celo razvitejše sosednje države na severu in zahodu našega državnega prostora,« pravi asist. dr. Zupan.
»Pri oziranju v prihodnost pred seboj vidimo številne izzive, kot so uvedba pripomočkov za delo, temelječih na umetni inteligenci, nadaljnje povečanje deležev trombolitičnega zdravljenja in trombektomije, izpopolnitev zgodnje in kasnejše rehabilitacije bolnikov in skokovito skrajšanje časa od nastopa simptomov možganske kapi do ustreznega zdravljenja. Želimo si predsem izboljšati zamudne čase, da bi bili od začetka pojava simptomov do začetka zdravljenja čim krajši,« je še dodal in sklenil, da bi si želeli, da se v naših regionalnih bolnišnicah vzpostavijo enote za možgansko kap, trenutno imamo namreč le tri: v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Predstojnica KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike UKCL prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med, je opozorila, da je možganska kap vedno urgenca, zdraviti jo je, potem ko ugotovimo, kaj jo je povzročilo, možno v prvih nekaj urah. Če ne ukrepamo pravočasno, pa ima lahko bolnik posledice za vse življenje. Že od sredine 90. let obstajajo učinkoviti načini zdravljenja za možganske kapi, a bolniki kljub temu do ustrezne obravnave niso prišli pravočasno, zato so nevrologi z zdaj že dobro prepoznavno kratico »GROM« začeli splošno javnost ozaveščati o tem, kako ta stanja prepoznati.
V vseh urgentnih centrih pa ni na voljo nevrologov, zato jih kljub temu, da so bili pacienti z možgansko kapjo tja pripeljani v kratkem času, niso mogli pravočasno zdraviti. Septembra 2014 je bila zato vzpostavljena mreža TeleKap, ki omogoča zdravljenje bolnikov tudi v oddaljenih bolnišnicah. »Vsako leto zdravimo več bolnikov in smo pri tem zelo uspešni, prednost pa je tudi to, da lahko bolnik po obravnavi ostane v bolnišnici blizu doma, v UKCL premeščajo le bolnike s stanji, ki jih ni mogoče zdraviti drugod. V okviru vaskularne nevrologije je ta mreža tisto, kar omogoča učinkovito zdravljenje bolnikov po celotni Sloveniji,« je še dodala prof. dr. Pretnar Oblak.