Oves je hranljiv, a ga je treba uživati zmerno
Oves je v zadnjih letih postal stalnica na jedilnikih številnih ljudi, saj ga cenijo zaradi vsestranskosti v kuhinji in številnih hranilnih lastnosti. Gre za žito, ki poleg ogljikovih hidratov in vlaknin vsebuje tudi veliko vitaminov in mineralov, kot so železo, magnezij, cink, fosfor, vitamini B-skupine ter vitamin E in kalij.
Po podatkih Slovenske fundacije za prehrano je oves tudi cenovno ugoden vir beljakovin. V primerjavi z drugimi žiti ima manj škroba in več zdravih maščobnih kislin, kar pomeni, da je energijsko bogat, a hkrati primeren za uravnoteženo prehrano. Na 100 gramov vsebuje približno 361 kilokalorij.
Pomemben je tudi njegov vpliv na prebavo. Vsebuje topne in netopne vlaknine. Topne vlaknine, kot so pektini in polisaharidi, se fermentirajo v črevesju, kar spodbuja rast koristnih bakterij in vpliva na nižjo raven sladkorja in holesterola v krvi. Pojasnjujejo, da se z njihovim delovanjem izboljša tudi gibanje črevesja. Netopne vlaknine pa predvsem povečujejo volumen blata in tako pomagajo pri zaprtju.
Nutricionisti izpostavljajo tudi vlogo betaglukana, vlaknine, ki je značilna za oves. Ta v črevesju tvori gel, ki ujame del holesterola in žolčnih kislin ter tako prepreči njihovo absorpcijo. Posledično mora telo porabiti več lastnega holesterola, kar zniža njegovo raven v krvi.
Kljub številnim koristim oves ni primeren za vse. Pri ljudeh s celiakijo ali občutljivostjo na gluten obstaja nevarnost, da bo oves zaradi proizvodnega procesa vseboval sledi glutena. Poleg tega lahko večja količina topnih vlaknin povzroči napihnjenost ali prebavne težave, če ga v prehrano vključimo prehitro. Strokovnjaki zato priporočajo postopno uvajanje in zadosten vnos tekočine.
Oves tako ostaja pomembna sestavina zdrave prehrane, vendar je pri njegovi uporabi potrebna zmernost in pozornost do posameznih potreb in odzivov telesa.
