Umivanje rok je eden najpomembnejših ukrepov v zgodovini medicine

Roke so vsakodnevno izpostavljene različnim kontaminantov, saj se neprenehoma dotikamo različnih površin. S tem postanejo pomemben vir okužb, zlasti črevesnih in dihalnih. Zgodovinsko gledano so zdravniki pred 150 leti zanemarjali pomen umivanja rok, saj še niso razumeli povezave med mikrobi in boleznimi. Šele z odkritjem mikrobov je prišlo do spoznanja, kako pomembno je ohranjati higieno rok.

Večina bakterij na naših rokah ni škodljiva, vendar pa se lahko pojavijo tudi patogene bakterije in virusi, ki lahko povzročijo bolezni. Zato je umivanje rok še posebej pomembno po uporabi stranišča, pred jedjo in po dotikanju živali. Raziskave so pokazale, da skoraj tretjina ljudi ne umije rok po uporabi stranišča, kar predstavlja resno tveganje za zdravje.

Pravilno umivanje rok ne zahteva dragih antibakterijskih sredstev. Ključnega pomena je, da je milo suho in da v posodi, kjer se nahaja, ni vode, saj se v njej lahko razvijejo nevarne bakterije. Uporabiti je treba čisto, tekočo vodo. Večina ljudi si roke umiva le približno pet sekund, kar ni dovolj. Priporočljivo je, da si roke umivamo najmanj 20 do 30 sekund. Ena izmed strategij za spodbujanje otrok k daljšemu umivanju je, da si med umivanjem zapojejo pesem, ki traja toliko časa.

Pri umivanju rok je pomembna tudi tehnika; potrebno je umiti tako spodnje kot zgornje dele dlani, med prsti in posebno pozornost je treba posvetiti konicam prstov. Kljub temu, da je higiena ključnega pomena, ni priporočljivo pretiravati z umivanjem rok. Človeški organizem ima svoje obrambne mehanizme, zato ni potrebno, da se roke v vsakdanjem življenju razkužujejo z alkoholnimi sredstvi.

Na javnih mestih je priporočljivo roke po umivanju obrisati s papirnatimi brisačami, medtem ko je doma pomembno, da so brisače čiste in se redno menjajo. S temi preprostimi koraki lahko vsakdo prispeva k ohranjanju zdravja in preprečevanju širjenja okužb.