Okrogla miza: Zeleni prehod je lahko za podjetja priložnost

Tudi banke podjetij, ki ne bodo delovala okoljsko vzdržno, ne bodo podprle. Trajnostno poslovanje je lahko za podjetja priložnost, je pokazala okrogla miza zavoda Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo CER.

Za podjetje Lotrič meroslovje, ki med drugim proizvaja merilne sisteme in sisteme za kontrolo izdelkov, je izpolnjevanje ambicij za dekarbonizacijo priložnost, k takšnemu delovanju jih med drugim vodijo potrebe trga. "Že naše storitve in proizvodi spodbujajo trajnost," je na okrogli mizi, ki je potekala v okviru dogodka o podnebnih ambicijah do leta 2030 in dekarbonizaciji podjetij, povedala direktorica družbe Maja Brelih Lotrič. Njihovi proizvodi med drugim namreč omogočajo zmanjšanje izgub v proizvodnji.

Med izzivi je navedla ugotavljanje, kakšen ogljični odtis dejansko pušča podjetje, in kako bo ta učinek kompenziralo.

Tudi v koncernu Kolektor, katerega glavna področja delovanja so mobilnost, tehnologije in gradbeništvo, si zavez glede dekarbonizacije ne postavljajo v celoti sami, narekujejo jih tudi kupci, predvsem v avtomobilski industriji, je povedal direktor družbe Kolektor Technologies Rok Vodnik. Tudi pri svojem delovanju želijo zmanjšati ogljični odtis, med drugim s pridobivanjem elektrike iz sončne elektrarne, z zmanjšanjem rabe energije in virov so tudi bolj konkurenčni, je povedal.

Podjetje Sico, ki se med drugim ukvarja z laserskim razrezom in preoblikovanjem pločevine, strankam že sedaj pomaga uresničiti marsikateri cilj glede zelenega prehoda, med drugim glede ponovne uporabe in recikliranja materialov, je povedal direktor družbe Marjan Volpe. Trajnostno delovanje vidijo kot priložnost, k temu jih vodijo zahteve kupcev, sploh večji so v zadnjem času začeli nadzirati, kako podjetje deluje z vidika trajnosti, in tudi proizvajalci strojev, ki skrbijo, da so ti energetsko bolj učinkoviti in se manj kvarijo.

Podjetja, ki ne bodo znala izkazati, da delujejo zeleno oz. okoljsko vzdržno, ne bodo imela dostopa do finančnih virov, je povedal glavni operativni direktor banke SKB Miro Cepec. Poudaril je, da se bodo morala podjetja posvetiti področju poročanja o teh podatkih, "okoljevarstvenemu računovodstvu", in da bo pomembno, da bodo vlagala v znanje kadrov.

Minister za podnebje, okolje in energijo Bojan Kumer je v uvodnem pogovoru poudaril, da je bila Slovenija glede podnebnih ciljev deklarativno, v strateških dokumentih, ambiciozna, a je pri izvedbi teh strategij "pogrnila", zato bo nujno sedaj zastavljene cilje tudi izpolniti. Sredstev, predvidenih z načrtom za okrevanje in odpornost, bo po njegovi oceni dovolj. Zelene politike bo treba vtkati v vse sfere družbe, vse pa se začne pri posamezniku, je menil.

Kumer je izrazil zadovoljstvo, da so z reorganizacijo ministrstev podnebne spremembe postale resor, enakovreden drugim. Državni sekretar na ministrstvu Uroš Vajgl je v zaključku dogodka povedal, da je ministrstvo odgovorno za dve tretjini zakonodaje, ki naslavlja zeleni prehod, kar da jim daje možnost za širše delovanje. Napovedal je, da bo prvi osnutek podnebnega zakona šel v javno obravnavo v nekaj tednih.

Sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire (IRP) in nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik je v predstaviti prek videopovezave poudaril, da bo treba povečanje blagostanja in ekonomske rasti oddvojiti od rabe naravnih virov. Instrument za to je lahko krožno gospodarstvo.

Če želimo uresničiti evropski zeleni program in cilje trajnostnega razvoja, bo potrebna širša ekonomska, socialna in kulturna preobrazba, je poudaril, med drugim glede dojemanja lastništva, kot sta primer mobilnosti in lastništva avtomobila ter trajnost gospodinjskih aparatov, ki da bi bili drugače narejeni (bili bi bolj "popravljivi", kot so sedaj), če bi bili v lasti proizvajalcev in bi z njimi strankam nudili le storitve.