"Vlada internacionalizacijo podpira," je na dogodku na temo internacionalizacije, ki so jo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), agencija Spirit Slovenija in ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pripravili v okviru svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici, povedala Saša Leban iz kabineta predsednika vlade.
Izvoz predstavlja 80 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, je spomnila. "Podpiramo izvozno in odprto gospodarstvo, predvsem pa je cilj razpršitev izvoza, tudi na bolj oddaljene trge," je dodala. Vlada si želi po njenih besedah tudi bolj izkoristiti nišne izdelke in storitve slovenskih podjetij z visoko dodano vrednostjo. "Govorim o visoko tehnoloških rešitvah," je dejala.
Podobno je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Frangež. "Jasno je, da si moramo aktivneje odpirati vrata na trgih, kjer danes še nismo prisotni," je dejal. Gre za trge priložnosti, kot so Afrika, Latinska Amerika, deli Azije, je naštel.
Frangež je opomnil, da živimo v svetu velikanskih sprememb, ki bodo vplivale tudi na to, kako živimo in kakšne so naše možnosti v svetu: "Vprašati se moramo, kje so za nišno, izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo nove priložnosti v svetu. Kje so novi trgi?" Istočasno je ponudil odgovor - na gospodarskem ministrstvu razmišljajo o tem, da Slovenijo v svetu pozicionirajo kot državo ustvarjalko inovacij, ki so trajnostne in pametne.
Kot zeleno, ustvarjalno in pametno predstavlja slovensko gospodarstvo tudi agencija Spirit Slovenija. Njen v. d. direktorja Rok Capl je povedal, da so aktivni tudi v okviru športnih dogodkov. V času svetovnega prvenstva v Planici so denimo organizirali že več podobnih dogodkov, kot je današnji, še enega bodo v petek.
Da lahko športni dogodki prispevajo k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva, ima izkušnje tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. V času olimpijskih iger leta 2000 v Sydneyju so "ob boku treh olimpijskih medalj" denimo sklenili kar nekaj poslov z avstralskimi in novozelandskimi podjetji. Podobno je bilo leta 2004, ko je bilo v Sloveniji evropsko rokometno prvenstvo.
V okviru GZS deluje center za mednarodno poslovanje, ki podjetjem nudi podporo pri vstopu na tuje trge, organizira gospodarske delegacije v tujino ter pripravlja različne dogodke. Aktivna na tem področju je tudi agencija Spirit. "Aprila peljemo v ZDA kar dve gospodarski delegaciji," je povedala Andreja Mulec Bohinc iz agencije ter podjetja med drugim povabila tudi k predstavitvam na sejmih v tujini. Pri vstopu na tuje trge lahko podjetjem pomagajo tudi slovenski poslovni klubi v tujini.
Izkušnje z gospodarsko diplomacijo imajo tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Toda podjetja, ki želijo vstopiti na tuje trge, morajo opraviti svojo domačo nalogo, je dejal Rok Tomšič z ministrstva. Kot je pojasnil, mora podjetje najprej narediti strategijo vstopa na tuji trg, predvsem pa vedeti, kdo je ciljna publika. "Na tej osnovi nam je bistveno lažje iskati poslovne partnerje," je dejal.
Navzoči so se lahko seznanili z dvema primeroma uspešnega prodora na tuje trge. Družinskemu podjetju ŽustAl iz Žirov, ki se ukvarja z obdelavo kovin in varjenjem, je pot v tujino odprla udeležba na predstavitvi slovenske industrije v Evropskem centru za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi.
"Center smo obiskali leta 2019, kar nam je odprlo kar nekaj vrat v avtomobilski in farmacevtski industriji," je povedala solastnica podjetja Tara Brus. Številne stranke tako danes same navežejo stik z njimi, ker so jih našle v Cernovi bazi.
Nekoliko drugačne izkušnje ima Ernest Žejn iz skupine Žejn. "Če hočeš biti uspešen, moraš biti vztrajen in težiti," je dejal izvršni direktor skupine iz Ljubljane, ki upravlja in razvija programsko opremo. A hkrati je priznal, da to ne zadošča.
"Kupec se zaradi tvoje vztrajnosti res lahko odloči za nakup ponujenega izdelka, vendar moraš imeti v ozadju vse naštudirano," je dejal. Ko gre podjetje na pot internacionalizacije, mora torej zelo jasno vedeti, kakšne cilje ima. "No, lahko tudi le potrkaš na vrata gospodarske diplomacije in rečeš, da bi rad odprl podjetje v drugi državi, vendar je to najmanj učinkovito. Sami moramo vedeti, kaj so manjkajoči koščki," je opomnil Žejn.
Medtem ko se v Sloveniji z internacionalizacijo ukvarja več institucij, pa sta se sogovornika strinjala, da bi bila dobrodošla platforma, kjer bi gospodarski subjekti, ki si želijo prodreti na tuje trge, dobili vse informacije in podporo na enem mestu. Toda Žejn bi bil še bolj ambiciozen. Ne na ravni majhne Slovenije, tovrstne informacije bi povezal na ravni EU v Bruslju, je predlagal.
