Svetovni dan anafilaksije v znamenju ozaveščanja o hudih alergijskih reakcijah
Na pobudo Evropske akademije za alergologijo danes v svetu prvič obeležujemo svetovni dan anafilaksije. Cilj pobude je izboljšati razumevanje vzrokov in simptomov te življenje ogrožajoče alergijske reakcije ter spodbuditi ukrepe za preprečevanje in zdravljenje. V Sloveniji zaradi anafilaksije umrejo od dva do trije ljudje na leto.
Na Kliniki Golnik vsako leto obravnavajo približno 200 pacientov z najtežjimi oblikami alergije, ki so smrtno nevarne. Ocenjujejo, da v Sloveniji zaradi anafilaksije umrejo od dva do trije ljudje na leto. Pri tem gre v večini primerov za alergijo na pike žuželk, zdravila ali hrano, so sporočili iz klinike.
Anafilaksija je, kot so pojasnili, resna, življenje ogrožajoča sistemska preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v nekaj minutah po stiku z alergenom. Prizadeti so dihala, srčno-žilni sistem, koža in sluznice. Prvi znaki, kot so srbež kože (pogosto srbijo dlani ali podplati ter za ušesi), pojav koprivnice, pordevanje kože, kihanje ali otekanje obraza, se pojavijo zelo hitro in lahko hitro napredujejo z občutkom cmoka v grlu, težko sapo, znižanim krvnim tlakom, vrtoglavico in kolapsom. Lahko so prisotni tudi krči v trebuhu, bruhanje in driska, so navedli.
Anafilaksija je huda alergijska reakcija, ki lahko povzroči tudi smrt, če ni ustrezno zdravljena. "Pri anafilaksiji je ključna hitra aplikacija adrenalina, ki pomaga preprečiti napredovanje simptomov, kot so dihalna stiska, nenadno znižanje krvnega tlaka in odpoved srca. Vsaka zamujena minuta poveča tveganje, da se stanje poslabša, kar je lahko tudi smrtno nevarno," opozarja specialist alergologije in klinične imunologije na Kliniki Golnik Mark Kačar.
Pri pacientih, ki so že doživeli anafilaktično reakcijo, je izogibanje znanim alergenom ključno. Poleg tega je priporočljivo redno obnavljanje znanja o prepoznavanju simptomov in ukrepanju ob anafilaksiji. Prvo in najpomembnejše zdravljenje anafilaksije pa je takojšnja injekcija adrenalina v stegensko mišico, ki ga pacienti s hudo alergijo običajno nosijo s seboj v obliki samoinjektorja.
A predpisane samoinjektorje adrenalina v številnih primerih po besedah medicinske sestre Tee Močnik s specialnimi znanji s področja alergologije in klinične imunologije ne nosijo s seboj ali pa niso dobro poučeni o pravilni uporabi, kar po njenem mnenju omejuje učinkovitost hitrega ukrepanja oziroma povzroča zamude pri zdravljenju.
Poleg pravočasne aplikacije adrenalina je med anafilaksijo po navedbah Močnik ključno tudi, da pacient leži, saj lahko nenadno vstajanje, kljub zdravljenju z adrenalinom, povzroči poslabšanje stanja in resne zaplete, vključno s srčnim zastojem.
