Pogačarjeva prevlada brez konca, delež dodal tudi Roglič

Šestindvajsetletni gorenjski volk je že 2. marca na makadamskih cestah italijanske preizkušnje Strade Bianche z 81 km dolgim pobegom nakazal, kako bi se lahko odvila sezona. Sedem mesecev kasneje je sklenil krog prav v Italiji, ko je po Lombardiji števec ustavil pri 25 zmagah v sezoni.

Vmes je slavil tako rekoč na vsaki dirki. Le na dveh je ostal praznih rok, marca na spomeniku Milano-Sanremo, ki zanj kljub številnim poskusom ostaja zaklet, ter na veliki nagradi Quebeca. Omenjeni dirki je končal na tretjem oziroma sedmem mestu.

Glavni presežek sezone predstavlja obdobje med majem in koncem septembra ter "trojna krona" z zmagama na dirki po Italiji in Franciji ter naslovu svetovnega prvaka. S tem je postal šele tretji kolesar v zgodovini s tem trojčkom po Belgijcu Eddyju Merckxu (1974) in Ircu Stephenu Rochu (1987).

In ker je Primož Roglič v prvi sezoni z novo ekipo Red Bull-BORA-hansgrohe slavil na dirki po Španiji, to mu je uspelo četrtič, kar je izenačen rekord, je Slovenija v zgodovini edina z zmagami na vseh tritedenskih preizkušnjah in na cestni dirki SP.

Medtem ko je imel Roglič ob prilagajanju na novo ekipo tudi nekaj težav s padci in nekoliko nekonstantno formo, je bilo tekmovalno leto 2024 za Pogačarja popolno.

Tako popolno, da je po formuli danske statistične baze Prestigelisten postregel celo z najboljšo sezono v zgodovini kolesarstva. Boljšo celo od nekaj Merckxovih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je belgijski kanibal pustošil po kolesarski karavani v povsem drugačni eri tega športa.

Presežkov je zmanjkalo že med vrhuncem sezone na Touru, kjer je za več kot šest minut ugnal Danca Jonasa Vingegaarda, za več kot devet pa Belgijca Remca Evenepoela. Še pred tem je za skoraj deset minut premagal nasprotnike na italijanski pentlji.

Pogačar je na prvi pogled izničil redke slabosti, ki so ga pestile v zadnjih letih. Delo z novim trenerjem Javierjem Solo je obrodilo sadove, vročina mu sredi poletja prav tako ni prišla do živega. Vsaj na prvi pogled se zdi, da prevlade glede na napredek in številke še nekaj časa ne bo konec.

Se pa pojavlja vprašanje, katere neizpolnjene cilje bo zasledoval v prihodnosti. Očitno je, da si 26-letni slovenski as želi v karieri dobiti vse tritedenske dirke. Na seznamu torej manjka le še Vuelta, ki bi se lahko na programu dirk znašla že prihodnjo sezono.

V igri pa je tudi še redkejši dosežek - zmage na vseh spomenikih. Za zdaj ima na največjih enodnevnih dirkah sedem zmag, štirikrat je slavil po Lombardiji, dvakrat v Liegeu, lani pa je dobil še bržčas najbolj prestižno dirko po Flandriji. Manjkata le zmagi na Milano-Sanremu in Pariz-Roubaixu.

Doslej so le trije kolesarji v vsej zgodovini zmagali na vseh petih spomenikih, to so Belgijci Eddy Merckx (skupaj 19 zmag), Roger De Vlaeminck (11) in Rik Van Looy (8). Nazadnje je to uspelo De Vlaemincku leta 1977.

V času velike specializacije bi zmage na vseh različnih terenih še dodatno potrdile Pogačarjevo vsestranskost. Glavna prepreka za dosego tega cilja bodo za Slovenca sloviti tlakovani odseki severnega pekla na poti do Roubaixa, za katere bi moral bržčas ojačati telo, mišice na rokah ter pridobiti kakšen kilogram.

Toda to so načrti za prihodnost, sedanjost ostaja v domeni gorenjskega volka, ki je z Rogličem zdaj poravnan pri 88 zmagah v karieri. Tudi Zasavec ima za sabo več kot zavidljivo sezono. Predvsem zmaga po Španiji je znova popravila vtis po padcu in tretjem zaporednem odstopu na Touru. S četrtim slavjem na španski pentlji se je 34-letnik na vrhu večne lestvice izenačil s Špancem Robertom Herasom.

Tudi pred tem je v sezoni dosegel odmevno zmago na kriteriju po Dofineji, dva padca pa sta ga oddaljila od uspeha na dirki po Baskiji, kjer sta hujše poškodbe utrpela Evenepoel in Vingegaard.

Roglič za morebitno zmago po Franciji, ki se mu vse bolj izmika, potrebuje predvsem nemotene priprave brez padcev, ki bi mu še otežili že tako izredno zahtevno misijo lova na Pogačarja.

V prihodnji sezoni bo Rogliču pri tem skušal pomagati Jan Tratnik, ki bo naslednje tri sezone pri Red Bullu. Dolgoletna pogodba nakazuje ugled, ki ga Tratnik kljub zrelim letom uživa v kolesarski karavani. Štiriintridesetletnik je februarja presenetljivo slavil na klasiki Omloop het Nieuwsblad in je tretji slovenski zmagovalec dirk svetovne serije v letu 2024.

Matej Mohorič letos na cestah v tujini ni tako blestel kot v prejšnjih letih, je pa po Valencii zabeležil etapno zmago in postal državni prvak v vožnji na čas. Na Touru je zbolel za covidom-19 in tako ostaja pri treh etapnih zmagah.

Na Giru je Pogačarju do skupne zmage pomagal letošnji državni prvak v cestni dirki Domen Novak, ki bo tudi v prihodnjih letih eden najbolj zvestih pomočnikov zvezdniškemu rojaku.

Nov preboj v ekipah svetovne serije je uspel Matevžu Govekarju, ki je letos slavil etapno zmago na dirki po Antalyi in Britaniji. Štiriindvajsetletnik počasi prevzema vlogo drugega najboljšega sprinterja ekipe Bahrain-Victorious, s katero ga pogodba veže do konca sezone 2027. Ekipi se bo prihodnje leto pridružil še Žak Eržen.

Novo pogodbo si je z dobrim delom pomočnika v sprintih prislužil tudi izkušeni Luka Mezgec. Petintridesetletni Kranjčan bo vsaj še dve sezoni dirkal za Jayco AlUlo, ekipo, s katero je povezan že od sezone 2016.